Slo-Tech - Legendarni urejevalnik besedil Emacs je ta mesec dopolnil častitljivih petdeset let. Rodil se je iz nuje, saj je pisanje čedalje večjih količin programske kode postajalo neobvladljivo. Čisto prvi računalniki takoj po vojni niso imeli klasične kode, temveč so jih "programirali" fizično z nastavljanjem povezav. Kmalu zatem so inženirji na MIT-u programe za računalnike pisali na luknjane kartice, kasneje pa v urejevalnikih vrstic, vrstico po vrstico. Ker urejevalnikov besedil, kot jih poznamo danes, še ni bilo, je moral nekdo napisati prvega. Tako je leta 1976 na MIT-u nastal EMACS.

Začel se je kot TECO (Tape Editor and Corrector), ki ga je leta 1962 za legendarni PDP-1 napisal Dan Murphy. Ukazi so bili kar črke: I je vstavila znak, D ga je pobrisal. Carl Mikkelsen je leta 1971 napisal Control-R kot dodatek zanj, ki je na zaslonu sproti prikazoval spremembe v datoteki. Tako ni bilo treba ob vsaki spremembi ponovno izpisati cele vrstice, saj smo jih na zaslonu sproti videli več....

Slo-Tech - Ta teden smo praznovali 40-letnico odprtokodnega GNU (GNU's Not Unix!), ki ga je 27. septembra 1983 začel Richard Stallman. Tedaj je Stallman, ki je delal v laboratoriju za umetno inteligenco na MIT-u, najavil razvoj odprtokodnega operacijskega sistema, ki bo podoben Unixu, zato ga je poimenoval GNU. To je bil prvi operacijski sistem, ki je bil zamišljen posebej z mislijo na uporabniško svobodo. Iz projekta je nastalo veliko gibanje, ki tudi štiri desetletja pozneje ostaja privrženo istim idealom. Operacijski sistem GNU Hurd sicer ni bil nikoli dokončan, a ideja živi zlasti v Linuxovem jedru.

Direktorica FSF (Free Software Foundation) Zoë Kooyman, ki podpira razvoj GNU-ja, je dejala, da se je ideja odprte programske opreme, ki jo nadzorujejo uporabniki in ne obratno, začela prav z GNU. GNU System ni le najpogostejši operacijski sistem, ki ga sestavlja brezplačna programska oprema, temveč filozofija, ki je vodila razvoj odprte kode v vseh teh letih. Stallman je populariziral idejo...

TechCrunch - Richard Stallman, iniciator razvoja GNU leta 1983 in človek, ki je praktično vse svoje javne nastope posvetil razvoju in promociji brezplačne programske opreme, je odstopil kot predsednik in član uprave Free Software Foundation (to je sam ustanovil leta 1985) in s svoje pozicije v laboratoriju CSAIL ( Computer Science and Artificial Intelligence), ki deluje v okviru MIT (Massachusetts Institute of Technology).

Odstop je posledica številnih javnih pozivov, ki to so...

FSF - Pisali smo že o Canonicalovi nesrečni leči v zaganjalniku programov, ki vaše iskalne nize pošilja naprej Amazonu za poizvedbe v njihovi spletni trgovini. Mnogi so se takrat vpičili v to, da Ubuntu o leči uporabnika vnaprej ne vpraša niti ne obvesti (odstranitev je sicer možna z apt-get remove unity-lens-shopping), nedavno pa se je na njih spravil še Richard Stallman (RMS). V blog postu je Ubuntu označil za spyware -- za črno ovco med sicer odlično bero prostega programja, ki da ni pripravljena spoštovati uporabniške svobode, in jo namesto tega zajeda s poceni marketinškimi triki. RMS zato uporabnike GNU/Linuxa prosi, naj Ubunta več ne svetujejo novim/potencialnim uporabnikom, oz. naj jim ga za božjo voljo ne pomagajo namestiti.

59-letni

Heise - V svetu, ki je vse bolj obseden s striktnim izvajanjem avtorskih pravic, je gibanje za prosto in oprto programsko opremo (FOSS) zanimiva in presenetljivo uspešna anomalija. Avtorji, ki so želeli svoje programerske izdelke ponuditi v tej obliki, jih morajo izrecno opremiti s prosto licenco, ki dovoljuje brezplačno uporabo, predelavo in distribucijo.

Razvoj FOSS licenc je šel v dve smeri. V eni smeri najdemo ti. copyleft licence, ki zahtevajo, da se vse predelave programske opreme prav tako izdajo v izvorni kodi in pod isto licenco. Značilna predstavnika sta GPL in LGPL [1], ki ju uporabljajo zlasti organizacija GNU, linux jedro ter projekti, zbrani okoli operacijskega sistema GNU/Linux. V drugo smer so šle ti. permisivne licence, npr. MIT, BSD ali Apache licenca, ki te zahteve...

Slashdot - 27. septembra 1983 je Richard Stallman poslal v svet oznanilo, da namerava napisati popolni brezplačni nadomestek za UNIX, ki se bo imenoval GNU (GNU NI Unix). K projektu so kmalu pristopili še drugi in tako so se rodila GNU orodja, ki jih ščiti danes dobro znana GPL licenca. Kasneje so programerji povezali GNU orodja z jedrom Linux in rodile so se prve Linux distribucije. Kljub neverjetni uspešnosti Linux jedra pa še vedno razvijajo lastno jedro, imenovano HURD. Marsikatero njihovo orodje najdete tudi v *BSD distribucijah, komercialnih UNIX različicah in na marsikakšnem Windows sistemu.