Slo-Tech - Evropska komisija je na generalni direktorat za konkurenco na mesto glavne ekonomistke imenovala Fiono Scott Morton. Ameriška profesorica ekonomije je v preteklosti delala kot svetovalka tehnoloških gigantov Apple, Amazon in Microsoft, sedaj pa bo zasedla vodilno delovno mesto v regulatornem organu, ki presoja namere o prevzemih in združitvah teh istih tehnoloških gigantov. Mnogo evropskih poslancev in tudi uradni Pariz so predsednico Komisije zato pozvali k ponovnemu premisleku, ali je takšno imenovanje primerno. Komisija ostaja neomajna in poudarja njeno akademsko kariero, izkušnje in preteklo delo.

Težava ni, da je Fiona Scott Morison ameriška državljanka, saj za Evropsko komisijo dela približno 1900 ljudi iz tretjih držav - resda večinoma ne v Bruslju. Pomisleki se usmerjeni v morebitni konflikt interesov, ki bi ga lahko predstavljalo preteklo delo kandidatke in njeni odnosi s tehnološkimi velikani. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot zato Komisijo poziva, naj...

Slo-Tech - Čeprav Splošna uredba (GDPR) velja že od leta 2018, preverjanje njenega spoštovanja nekaj odmevnim primerom navzlic ni bilo posebej strogo. Pregon so morale prevzeti posamezne države članice, kjer so imeli zavezanci poslovne enote. Kako aktivne so bile članice, jim je bilo skoraj v celoti prepuščeno. Najaktivnejša je morala biti Irska, kjer ima večina internetnih multinacionalk evropske sedeže, a je zaradi zelo liberalne interpretacije GDPR in počasnosti postopkov često ujezila Komisijo in druge članice. Celo evropsko sodišče je irskega regulatorja označilo za vztrajno administrativno inercijo.

Evropska komisija je sedaj pripravila nova pravila, s katerimi želi pregon okrepiti. Vsaka država bo morala po novem šestkrat letno poročati o vseh preiskavah v zvezi z domnevnimi kršitvami GDPR, o povsem postopkovnih korakih in drugih preiskovalnih ukrepih. Poročati bodo morali tako vsebinsko kakor časovno. Novost bo najbolj vplivala na Irsko, Nizozemsko, Luksemburg in Francijo, kjer je...

Slo-Tech - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyden je potrdila, da trenutno poteka več preiskav zoper kitajsko podjetje TikTok, ki upravlja družbeno omrežje za deljenje videoposnetkov. TikTok preiskuje tudi irski informacijski pooblaščenec, na Nizozemskem pa poteka več sodnih postopkov. V postopkih preverjajo sploštovanje Splošne uredbe (GDPR) pri čezmejnih prenosnih osebnih podatkov. GDPR namreč dovoljuje iznos osebnih podatkov izven EU le, če podjetje dokaže, da bodo tu tam varovani enako močno. TikTok podatke prenaša na Kitajsko. Drugi pomisleki se nanašajo na ciljano oglaševanje na mladoletne, ki v EU ni dovoljeno.

TikTok je imel tudi v ZDA pestro zgodovino, saj ga je prejšnja administracija skoraj prepovedala. Naposled je TikTok lahko obstal, a bo moral podatke hraniti v ZDA, spoštovanje nad varovanjem osebnih podatkov pa bo nadziral tudi Oracle. Skrbi je vzbujala domnevna povezava TikToka s kitajskimi oblastmi, kar podjetje še vedno zanika. Tudi evropski poslanci zato...

Slo-Tech - Evropska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA) je minuli teden predstavila predlog za vzpostavitev evropske infrastrukture za razreševalnike DNS, ki bi bili namenjeni javnim, poslovnim in zasebnim uporabnikom interneta v Evropski uniji. DNS4EU bi bil varen in bi v celoti upošteval Splošno uredbo (GDPR). Osnovna storitev bi bila brezplačna.

DNS4EU je trenutni v fazi razpisa. V EU se je pojavila zaskrbljenost, ker se trg konsolidira okoli ponudnikov izven EU, kar Unijo postavlja v odvisen položaj. Infrastrukturni projekt DNS4EU želi to odpraviti. Druga razloga sta še kibernetska varnost in zasebnost. Evropska komisija je že decembra izrazila željo po suverenem DNS.

DNS4EU bi vseboval tudi filtriranje, ki bi omogočalo blokado dostopa (na nivoju razreševanja DNS) do domen na črnem seznamu, denimo takih z malwarom, ribarskimi poizkusi in drugimi grožnjami. Te sezname bi sestavljali nacionalni CERT (to je en scenarij). Dodatne blokade bi se oblikovale po sodnih...

Reuters - Sodišče Evropske unije je v današnji razsodbi odločilo, da lahko nacionalni varuhi osebnih podatkov ukrepajo proti velikim spletnim podjetjem, čeprav to doslej ni bilo v njihovi neposredni pristojnosti, pač pa v pristojnosti regulatorja, v čigar državi je sporno podjetje imelo svoj evropski sedež. Za Google, Facebook in Apple in Twitter je to denimo irska, tamkajšnji pooblaščenec pa je do grla zaseden s preiskavami, povezanimi s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Uredba je sicer predvidela ta "one-stop-shop" mehanizem, da bi podjetjem, ki poslujejo v večih članicah, omogočila reševanje konkretnega spora z enim samim regulatorjem.

Tožbo na Sodišču EU je sprožila Belgija, tamkajšnji varuh osebnih podatkov je namreč zaman terjal, da Facebook preneha spremljati njihove državljane, tudi tiste, ki niso uporabniki njihovega omrežja, prek sledilnika Pixel in piškotkov v njihovih vtičnikih, zato je prek sodišča skušal dobiti aktivno legitimacijo za pregon, kar je utemeljeval...

New York Times - Irski pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov je pričel preiskavo o tem, kako Facebook seli podatke evropskih uporabnikov v ZDA. Preiskava je posledica poletne odločitve Sodišča EU (ECJ), ki je je razveljavilo odločitev Evropske komisije (EK), s katero je ta ugotovila, da je zaščita osebnih podatkov v ZDA primerljiva evropski. Prav ta odločitev EK je Ameriškim spletnim podjetjem za nekaj let podaljšala možnost izvoza osebnih podatkov, potem, ko je ECJ s še starejšo odločbo iz leta 2015 razveljavilo dogovor EK in ZDA o t. i. varnem pristanu. Za tak razplet sta posredno zaslužna spletni aktivist Max Schrems, ki se je spustil v sodne spore s Facebookom in irskim pooblaščencem, pa seveda Edward Snowden, ki je priskrbel podatke o tem, kako so podatki Facebookovih uporabnikov vsak trenutek dostopni uslužbencem ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA).

Irski pooblaščenec sicer bdi nad Facebookovimi praksami glede osebnih podatkov uporabnikov iz držav članic EU, v primeru kršitev...

Slo-Tech - Paolo Gentiloni, do lani še italijanski premier, z novembrom pa evropski komisar za gospodarstvo, je izjavil, da bo EU ne glede na strinjanje drugih držav uvedla davek na digitalne storitve. Še več, Gentiloni je dodal, da doseganje soglasja glede tega vprašanja med državami članicami šteje za svojo prioriteto.

Znano je, da si nekatere evropske države močno prizadevajo za obdavčitev velikih tehnoloških družb, Francija je podoben davek celo že uvedla. A doseganje soglasja v celotni uniji bo težavno, saj imajo nekatere članice pri tem svoje interese. Irska recimo z nižjimi davki (in kratkimi poleti do ZDA) že dolga leta privablja tuje multinacionalke, da si na njihovih tleh odpirajo svoje evropske sedeže. Posledično te na...