Slo-Tech - Ker Slovenija ni do 21. decembra 2020, ko se je iztekel dvoletni rok, v nacionalno zakonodajo prenesla Direktive (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, je Evropska komisija vložila tožbo zoper državo. V tožbi sodišču EU predlaga, da Sloveniji izreče globo v višini 2.726 evrov na dan od izreka sodbe in pavšalni znesek 1.390,77 evra na dan za vsak dan kršitve, a ne manj kot 383.000 evrov. Direktiva se v Slovenijo prenaša s sprejemom novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je že več let v pripravi.

Ministrstvo za javno upravo je pobude glede novega zakona začelo sprejemati že januarja 2019, kar je trajalo do 15. marca 2019. Avgusta 2020 je bil objavljen osnutek predloga zakona, ki je bil v javni obravnavi do sredine oktobra 2020. Zakon je šel v medresorsko usklajevanje aprila 2021, nato pa je imela javnost spet dva tedna časa za pripombe. Predvidevali so, da bo zakon sprejet novembra 2021, a je bil na 29. redni seji 4. februarja 2022 predlog ZEKom-2...

ECJ - Sodišče Evropske unije je ponovno presojalo zakonitost splošne hrambe prometnih podatkov. Spomnimo – prometni podatki so metapodatki o telefonskih klicih, ki jih hranijo operaterji, da na njihovi podlagi zaračunavajo storitve da jih lahko uporabljajo varnostne in obveščevalne službe. V teh zbirkah so podatki o sogovornikih, o lokaciji kličočega (in klicanega), podatek o tem, na katero bazno postajo je priključen telefon, o dodeljenih IP naslovih napravam, datum in čas klica, njegovo trajanje in podobno. Ti podatki so dovolj zgovorni, da pogosto vsebina komunikacije sploh ni potrebna. Preiskovalcem omogočajo, da sestavijo socialno mrežo vsakogar. Prav zato so ti podatki zelo priljubljeni pri več ali manj vseh policijah in tajnih službah tega sveta. Omogočajo relativno enostavno preiskovanje najrazličnejših vrst kaznivih dejanj, še posebej terorizma, korupcije in drugega gospodarskega kriminala tatvin telefonov in grdega govorjenja na Internetih, kjer so drugi dokazi bolj redka...

Slo-Tech - Kot vemo, naša vlada zavoljo grožnje Evropske komisije z 13 tisoč evri dnevne kazni hiti z vnosom ti. Cookie direktive v zakonodajo, konkretno v Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Vemo tudi, da je (že večkrat!) želela vso to nujo, ihto in naglico izkoristiti še vnos številnih drugih določil, npr. sistemskega backdoora do retencijske baze za policijo, Sovo in morda še za nekatere zainteresirane upravne organe. Vseh sprememb je pravzaprav toliko, da je zakonodajno-pravna služba parlamenta odločila, da bo namesto preproste novele (ZEKom-D torej) potrebno napisati kar sveži zakon (ZEKom-1).

Zanimivo, niso pa vse predlagane spremembe slabe. Predlog ZEKom-1, ki se pravkar prebija skozi glasovanje na matičnem delovnem telesu (druga faza rednega...

Europa.eu - Evropska komisija je včeraj sprejela odločitev, da bo na Sodišču EU sprožila postopek proti Sloveniji in še štirim državam članicam, ker v nacionalno zakonodajo še niso prenesle novih predpisov EU o telekomunikacijah. Komisija sodišču predlaga, da za vsako članico odredi globo, ki bo tekla od dneva odločitve sodišča do priglasitve ustreznih nacionalnih ukrepov. Predlagana globa, ki je odvisna od velikosti članice in resnosti kršitev, za Slovenijo znaša 13.064 evrov na dan. Še vedno se ji lahko izognemo, če bo država pravočasno sprejela novo zakonodajo, to pomeni pred dokončno odločitvijo sodišča.

Gre za leta 2009 sprejete revidirane predpise o telekomunikacijskih...

Slo-Tech - Ministrsvo za gospodarstvo je 24. 12. 2008 začelo z javno obravnavo osnutka predloga za spremembe Zakona o elektronskih komunikacijah. Predlagane spremembe [PDF] so objavili tudi na svojih spletnih straneh.

Zanimivejši popravki so:

• Vsa nova infrastruktura se bo morala graditi z rezervo. Kanali bodo morali omogočati povečanje zmogljivosti za vsaj 1/3, antenski stolpi pa podvojitev začetnih načrtovanih zmogljivosti. To bo vse infrastrukturne investitorje, predvsem pa največjega, prisililo v zagotavljanje zmogljivosti za rast in omogočanje konkurence.
  
• Vsak končen uporabnik bo imel možnost pritožbe na poseben organ, ki ga bo moral operater ustanoviti (oziroma razglasiti). To pomeni, da se pritožbe več ne bodo mogle izgubljati neznano kje, temveč se jih bo moralo vedno obravnavati na eni sami točki v podjetju. To pa naj bi olajšalo nadzor APEKA-a nad korektnostjo dela operaterjev.
  
• Dodana je možnost, da policija tudi ustno zahteva prestrezanje prometa, če se s tem varuje življenja....