Google - Pri Googlu so pokazali algoritem MusicLM, ki je sposoben iz pisanih navodil ustvarjati večminutne glasbene izdelke, tudi z vokali. Zaenkrat ga ne nameravajo dati na razpolago.

Bliskovit razvoj generativnih algoritmov že sili s področij teksta in podob ter se širi v sfero zvoka. Pri Googlu so zgradili algoritem MusicLM, ki sprejme tekstovna navodila različnih dolžin in natančnosti ter ustvarja glasbo dolžine od pol minute do več minut. Tako je mogoče med drugim odrediti, v kateri žanr naj izdelek spada in katera glasbila naj bodo vključena, pa tudi tematiko, oziroma vzdušje, kot je denimo "vzbujanje izkušnje izgubljenosti v vesolju". Generirati zna tudi vokale, ki pa zaenkrat niso slišati tako pristni kot sama glasba in vsebujejo povsem nesmiselno besedilo. Kot popišejo v spremljevalnem strokovnem članku, MusicLM gradi na obstoječem modelu AudioLM, ki ga je družba predstavila lansko jesen, z nekaj dodatnimi vključki. Princip ni čisto nov in sloni na moderni reprezentaciji zvoka s...

Slo-Tech - Odkar je ChatGPT javno dostopen, se uporabniki čudijo nad najrazličnejšimi vlogami, ki jih je sposoben prevzeti, in nalogami, ki jim je kos. Mednje sodi tudi pisanje povzetkov (abstract) znanstvenih člankov, ki predstavljajo ključno vstopno točko v objavo in često določajo, ali bo nek članek pritegnil pozornost bralca. Pri tem je ChatGPT tako dober, da v številnih primerih znanstveniki ne morejo ugotoviti, ali je nek povzetek napisal človek ali ChatGPT. Raziskovalci z dveh chicaških univerz v (še nerecenziranem) rokopisu poročajo o raziskavi, kjer so ugotavljali, kako dobri so ti povzetki.

Rezultati so zaskrbljujoči, saj ChatGPT piše povzetke, ki so dovolj dobri, da znanstvenike često preslepijo. Za 50 medicinskih revij so poiskali primerne naslove, ki so bili že objavljeni, nato pa ChatGPT naročili, naj napiše povzetek članka glede na ta naslov. Te so potem primerjali z resničnimi povzetki na različne načine. Uporabili so detektor plagiatorstva, detektor pisanja z umetno...

Slo-Tech - V New Yorku so se odločili na šolskih omrežjih in napravah blokirati dostop do orodja ChatGPT. Za blokado so se odločili zaradi negativnih vplivov na učenje ter pomislekov glede varnosti in resničnosti vsebin, ki jih ChatGPT podaja. Dodali so, da ChatGPT lahko podaja hitre in preproste odgovore na vprašanja, a ne omogoča razvoja kritičnega mišljenja in sposobnosti analitičnega mišljenja, ki sta ključna za dober šolski rezultat in kasnejši uspeh v življenju. Dostop bo omogočen le po zaprosilu, če se prosilec ukvarja s študijem umetne inteligence.

Ko se je ChatGPT odprl javnosti, so učitelji in učenci hitro ugotovili, da so njegovi eseji zelo prepričljivi. Nekateri bolj katastrofični zapisi so napovedovali kar konec poučevanja angleščine, kot ga poznamo. Tako hudo verjetno ne bo, a ChatGPT se v celoti ne bo možno izogniti. Četudi bo blokiran na šolskih omrežjih in napravah, je še vedno dostopen na mobilnih omrežjih, na domačih računalnikih in povsod drugod. Podobni pomisleki so bili...

openai.com - Prejšnji teden je svoj pogovorni algoritem predstavil tudi OpenAI. ChatGPT je osnovan na jezikovnem modelu GPT-3, uporabniki pa so ga kljub vgrajenim varovalkam že sprovocirali v izgovarjanje vsakovrstnih neumnosti.

Fiasko računalniške sogovornice Tay je očitno pozabljen, kajti letos so velikani s področja strojnega učenja preporodili javno preizkušanje chatbotov, torej pogovornih algoritmov. Po Meti in Googlu so se sedaj opogumili tudi pri OpenAIju in predstavili ChatGPT, pogovornega bota, ki je seveda osnovan na njihovem proslavljenem velikem jezikovnem modelu GPT-3. Bot je na voljo prosto in trenutno tudi še brez oglasov, zato ga je v le nekaj dneh že preizkusilo milijon ljudi, ni pa še jasno, kako dolgo bo tako dostopen, ker vodja družbe Sam Altman pravi, da so cene procesiranja visoke. ChatGPT je deklarirano še za odtenek zmogljivejši od konkurentov; in sicer zato, ker so klasičnemu receptu botov na osnovi velikih jezikovnih modelov - se pravi popolnjevanju teksta z...

Google - Pri Googlu po več mesecih priprav začenjajo odpirati vrata do svojega pogovornega algoritma LaMDA.

Po debaklu Microsoftovega chatbota Tay, ki je področje pogovornih algoritmov pahnil v večletno krizo, se časi za robotske sogovornike očitno jasnijo. V začetku avgusta je Meta v javni preizkus potisnila algoritem BlenderBot 3. Njegov izkaz je zaenkrat bolj mlahav; v pogovorih je še zelo očitno "umeten" in nič kaj življenjski, hkrati pa kljub vdelanim varovalkam še vedno ni imun na učenje lumparij. Že nekaj dni po lansiranju preizkusa so ga tako pripravili do natolcevanja čez Marka Zuckerberga in Facebook. Toda Metinih inženirjev to ne zmede in pravijo, da so nekaj takega pričakovali. Pogovorne modele je pač treba na neki točki pahniti v divjino, saj jih ni mogoče v nedogled držati v laboratoriju.

Zdaj sledijo še pri Googlu, kjer bodo postopno omogočali čebljanje z modelom LaMDA. Ta si je doslej že pridobil kar nekaj razvpitosti, predvsem zaradi prigode izpred mesecev, ko je bil...

Meta - Pri Meti so preizkusno lansirali chatbota BlenderBot 3, da bi ga izpopolnili na pogovorih z internetnimi uporabniki. Njegova posebnost je spoj iskanja informacij na spletu z modernimi jezikovnimi modeli.

Pred šestimi leti je Microsoftova robotska sogovornica Tay zakuhala enega odmevnejših škandalov v razvoju avtomatskih sogovornikov (ali chatbotov), ko se je pustila s strani spletnih pridaničev naučiti preklinjanja, rasizma in podobnih nečednosti. Dogodek je dejansko za nekaj časa ohladil področje eksperimentiranja s tovrstnim programjem, saj odmevnejših javnih preizkusov splošnih robotskih sogovornikov ni bilo več na spregled, razvoj pa je bil v tem času še najbolj opazen v strogo namenskih servisih, običajno za pomoč uporabnikom, spletno prodajo in podobno. Sedaj je videti, da je razmah velikih jezikovnih modelov (large language model - LLM), kakršen je razvpiti GPT-3, ponovno spodbudil tudi ukvarjanje z računalniškimi sogovorniki, ki naj bi jih teoretično lahko vprašali...

Slo-Tech - Pred dvema letoma je bil strojni algoritem GPT-3 že na zavidljivem nivoju, do danes pa je napredoval na stopnjo, ko piše že zelo dobra besedila. Potrebuje le ključne besede, pa bo spisal sestavek, ki bi ga prav lahko sestavil tudi človek. OpenAI je izdelek ponudil tudi zainteresirani javnosti, zato ga lahko vsakdo preizkusi in najame. Preizkusov ne manjka. Pisal je časopisne članke, knjige in dela mrtvih avtorjev. Sedaj pa so raziskovalci naredili še korak naprej in GPT-3 naročili, naj napiše znanstveni članek o sebi.

V preteklosti so različni raziskovalci pokazali, da je možno v nekatere znanstvene revije nižje kakovosti stlačiti tudi največje nesmisle. Skoraj pred desetletjem so z računalniškim generatorjem nesmiselnih besedil ustvarili več člankov, ki so se v posameznih revijah uspeli prebiti skozi sito uredniške presoje. A GPT-3 je drugačen. Napisati je moral članek o sebi in rezultat sploh ni bil slab. Raziskovalci so mu dali nekaj namigov, tako da je članek oblikovan po...

theguardian.com - V Googlu so svojega raziskovalca strojne inteligence Blaka Lemoina poslali na plačan dopust, ker je pričel javno opozarjati, da naj bi njihov pogovorni algoritem LaMDA dosegel neko sorto zavesti. Dogodek je znova spodbudil živahno razpravo o tem, če in kdaj utegnejo strojno učeni algoritmi postati neločljivi od človeških sogovornikov.

Na lansko pomlad so pri Googlu pokazali svoj pogovorni strojni algoritem LaMDA, ki je po domače povedano nekakšna različica GPT-3, usmerjena v pogovore. S takšnimi algoritmi namerava podjetje predvsem izboljšati chat bote za pomoč uporabnikom, naročanje in druge podobne storitve. V okviru razvoja imajo tudi oddelek Responsible AI, ki skozi mukotrpne preizkuse preverja, ali se v modele nemara kje zaredijo rasistične nečednosti, diskriminatorni vzorci in podobne tegobe. Eden od inženirjev oddelka je tudi Blake Lemoine, ki je z Lambdo preživel zadnjih šest mesecev - in očitno prišel do zaključka, da se pomenkuje z inteligentno entiteto - oziroma takšno,...

DeepMind - DeepMindovi algoritmi so poskrbeli za nov preboj: strojno učenje je z iskanjem vzorcev v matematičnih strukturah prvič pomagalo neposredno oblikovati nove domneve, ki so osnove za dokazovanje matematičnih teoremov.

Matematiki si z računalniki pomagajo praktično odkar ti obstajajo. Toda ko odštejemo množično izvajanje algebraičnih operacij v super in malo manj superračunalnikih, se polje tovrstnega dela v višji matematiki že bistveno zoži. Ko gre za dokazovanje v strogi teoriji, so računski stroji še najbolj v pomoč pri napredni vizualizaciji, prečesavanju baz podatkov in preverjanju, medtem ko intuitivno iskanje novih domnev, kar je matematična inačica hipotez, še vedno prvenstveno odpade na ljudi. To pa bi se znalo kmalu spremeniti, kajti v Alphabetovem DeepMindu so po igračkanju z beljakovinami zdaj poskrbeli za vznemirjenje še v teoretični matematiki. Njihovi strojni algoritmi so namreč prvič pokazali na doslej še neznane povezave med matematičnimi strukturami, in to na dveh...

Nature - Googlovi raziskovalci so potrdili učinkovitost strojnega algoritma za pomoč pri oblikovanju čipov, ki so ga sicer prvič razkrili pred dobrim letom. Strojna pamet zna napraviti dizajne, po kvaliteti primerljive človeškim, v mnogo krajšem času, rešitve pa že uporabljajo pri snovanju pete generacije Googlovega pospeševalnega čipa TPU.

Sodobni računalniški procesorji vsebujejo milijarde tranzistorjev, zato je organiziranje njihovih sestavnih delov izjemno zahtevno početje. Ko inženirji zasnujejo kompleksnejše gradnike neke arhitekture, kot so na primer sklopi logičnih vrat in pomnilnika, pride na vrsto njihovo razpostavljanje na silicij ali s tujko floorplanning. To je presneto zamudno početje, ki pri najsodobnejših izdelkih običajno traja nekje od štiri do šest mesecev. Načrtovalci ga - resda s podporo digitalnih orodij - še vedno izvajajo v grobem rečeno "na roke", skozi iterativni postopek, kjer razpostavljajo elemente od večjih proti manjšim in nato zanko ponavljajo, dokler...

Slo-Tech - Google je na razvijalski konferenci I/O 2021 pokazal vmesnik Androida 12 s precej prenovljenim videzom, katerega barvna paleta se prilagaja izbranemu ozadju.

Googlova letošnja konferenca za razvijalce I/O je v polnem teku in kot je običajno, se je pričela z najavo prihajajočih novosti (skrajšan video povzetek). V skoraj dveurni predstavitvi je poleg najave operacijskega sistema Wear najpomembnejše mesto zasedala prenova izgleda Androida, ki bo s prihajajočo dvanajsto različico postal bolj ... zaobljen. Novemu dizajnu pri Googlu pravijo Material You, njegova poglavitna zmogljivost pa bo tudi v prilagajanju barv izbrani sliki ozadja. To sicer ni prvi takšen poskus, saj so v Androidu 5 nekaj podobnega poskušali s Palette API, a tokrat naj bi bila implementacija precej pogumnejša. Sredi tedna je prispela tudi beta inačica, ki pa zaenkrat nosi le del najavljenih novosti.



Spisek razkritij na uvodni tiskovki je bil sicer precej obsežen. Med zanimivejšimi je Project Starline, s katerim...

Axios - Strojni algoritem za pisanje besedil GPT-3 - naslednik razvpitega GPT-2, ki si ga laboratorij OpenAI sprva menda ni upal spustiti v divjino - je prešel v fazo polodprtega javnega testiranja. Preizkuševalci so večjidel navdušeni, a zadeva še vedno kaže jasne omejitve trenutne generacije takšnih algoritmov.

Lanskega februarja je ena najbolj izpostavljenih razvojnih hiš za strojno učene algoritme, OpenAI, pokazala GPT-2, strojno inteligenco za pisanje prepričljivih besedil. Inženirji so takrat populistično dejali, da bi bilo program "tvegano ga kar tako spustiti iz laboratorijskih soban", zainteresirana javnost pa je seveda ugibala, ali gre za marketinško puhlico ali realne nevarnosti. GPT-2 je bil nedvomno korak naprej, saj je v nekaterih primerih izpisal srhljivo prepričljive skupke teksta, obenem pa je bila OpenAI takrat zares še neprofitna firma. Toda tekom lanskega leta se je situacija spremenila: družba se je usmerila v komercialne vode in v ta namen ustanovila tržno podružnico...

Ars Technica - Strojni algoritem Pluribus, ki so ga razvili na Univerzi Carnegie Mellon v sodelovanju s Facebookom, je v verziji pokra Texas hold'em, ki je bila doslej za AI prevelik zalogaj, premagal petnajst profesionalnih igralcev, med njimi nekaj najboljših na svetu. Dogodek predstavlja pomemben mejnik za umetno inteligenco, Pluribus pa je tako učinkovit, da pomeni resno nevarnost za spletno igranje pokra, zaradi česar izvorne kode niso razkrili.

Da računalniški algoritmi premagujejo najboljše ljudi v nekaterih namiznih igrah, ni novost. Toda šah in go sta igri, kjer je celotno igralno polje vidno obema igralcema. V tem oziru je poker za AI veliko večji izziv, saj se kart nasprotnikov ne vidi, za nameček pa soigralci tudi blefirajo in se mora stroj zato soočati ne le...