Slo-Tech - Sestanki so nujni sestavni del delovnika, a številni med njimi so nepotrebni, kar prinaša otipljive izgube, je v najnovejši raziskavi (razkritje: ki jo je sofinanciralo podjetje, ki nudi orodja za snemanje in prepis sestankov) ocenil Steven Rogelberg z Univerze Severna Karolina v Charlottu. Ocenil je, da zaposleni tedensko na sestankih preživijo 18 ur in da zavrnejo le 14 odstotkov vabil na sestanke, čeprav bi si jih želeli kar tretjino. Udeležba na nepotrebnih sestankih podjetja stane okrog 25.000 dolarjev na zaposlenega letno, kar se v velikih koncernih hitro nabere v milijonske zneske.

Ljudje se sestankov udeležujejo, ker se to od njih pričakuje in ker jim nadrejeni zelo redko razložijo, kateri sestanki so pomembni in da lahko ostale tudi odklonijo. To je razumljivo, saj številne sestanke sklicujejo prav nadrejeni. Moški vendarle pogosteje odklonijo sestanke kot ženske. Že prejšnje raziskave so pokazale, da so slabo načrtovani sestanki velik demotivator, ki lahko v skrajnih...

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je odobrilo lani predlagano poravnavo podjetja Zoom v kolektivni tožbi, ki so jo zoper podjetje vložili posamezniki in več organizacij zaradi vdorov nepovabljenih v sestanke. Podjetje bo plačalo 85 milijonov dolarjev in uvedlo več sprememb, ki bodo podobne incidente preprečile. Da bo poravnava potrjena, je bilo jasno že oktobra ob načelnem pozitivnem mnenju.

Poravnava pokriva 14 kolektivnih tožb, ki so bile vložene med marcem in majem 2020, ko se je epidemija začela in je bilo videosestankovanje prek Zooma manj uveljavljeno kot danes. Pritožniki so se sklicevali na več incidentov, ko so nepovabljeni vdrli v videosestanke in jih nadlegovali z neprimernimi komentarji in posnetki. Zatrjevali so kršitev pravice do zasebnosti.

Pojav se imenuje zoombombing in je bil pogost v začetku, ko je bila večina sestankov dosegljiva brez kode. Nepridipravi naj bi v nekaterih primerih tudi prevzeli nadzor nad sestanki in "ugrabili" zaslone sodelujočih, ki so morali gledati...

Slo-Tech - Riot Games, ki je znan kot založnik popularne igre League of Legends, je v kolektivni tožbi iz leta 2018 sklenil poravnavo, po kateri bo plačal 100 milijonov dolarjev zaradi diskriminacije in spolnega nadlegovanja v podjetju. Od tega bo dejanskih odškodnin 80 odstotkov, preostanek pa bo šel za sodne stroške, odvetniške storitve in podobno.

Tožbo sta novembra tistega leta vložili Melanie McCracken in Jess Negrón, ki sta bili v podjetju zaposleni. Že pred tem je preiskava kalifornijskih DFEH (Department of Fair Employment and Housing) in DLSE (Division of Labor Standards Enforcement) pokazala, da se je v podjetju dogajalo spolno nadlegovanje in da so bile ženske tudi diskriminirane. Civilna tožba dveh zaposlenih se je razvila v kolektivno tožbo, kateri se je pridružilo še več žrtev. Skupno poravnava zajema 1065 zaposlenih žensk in 1300 pogodbenih sodelavk.

Riot Games je želel poravnati že januarja lani, ko so ponujali 10 milijonov dolarjev. DFEH in DLSE sta tedaj poravnavi...

Slo-Tech - V torek je ljubljansko okrožno sodišče Zavod Kolektiv 99 vložil kolektivno tožbo zoper Apple zaradi programskega upočasnjevanja starejših mobilnih telefonov iPhone 6 in 7. Decembra 2017 so na internet pricurljali dokazi, da se to dogaja, kar je Apple nekoliko pozneje tudi potrdil. Zaradi tega je Apple v tujini že plačal več sto milijonov dolarjev glob in odškodnin.

V starejših telefonih iPhone 6, 6 Plus, 6S, 6S Plus in SE, 7 in 7 Plus se je po nadgradnji programske opreme procesor upočasnil, če smo imeli nekoliko izrabljeno baterijo, kar je v starem telefonu običaj. Apple je trdil, da je to nujno, saj iztrošene baterije niso več sposobne zagotavljati tokov, potrebnih za delovanje s polno močjo. Četudi bi to držalo, pa bi bil moral Apple o tem uporabnike obvestiti. Telefone je namreč spet pohitrila že zamenjava baterije, kar seveda Apple drago računa, a je to vseeno ceneje od nakupa novega telefona, kar je marsikdo potem storil.

Apple je v nadaljnjih nadgradnjah to potem popravil,...

Spiegel Online - V začetku leta 2018 je skupina novinarjev in aktivistov za človekove pravice vložila pritožbo na nemško ustavno sodišče, s katero je želela spodbiti veljavnost zakonskega določila, ki je nemški tajni službi BND (Bundesnachrichtendienst) omogočala prisluškovanje tujim novinarjem. Zakon o BND je namreč nemški tajni službi dovoljeval ne samo prestrezanje telekomunikacij znotraj Nemčije in pri povezavah med Nemčijo in tujino, pač pa tudi prisluškovanje tujcem na tujem ozemlju. Za slednje primere pa po mnenju BND ustavne pravice, ki jih imajo nemški državljani niso veljale, zato so obveščevalci elektronsko pošto, tekstovna sporočila in telefonske klice lahko začeli nadzorovati brez utemeljenega suma ter tudi brez sodne odredbe.

Tožniki so v tožbi trdili, da bi to ogrozilo obstoj mednarodnega preiskovalnega novinarstva, saj bi onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, ter okrnilo uredniško integriteto. Pritožniki so tudi izpostavili, da bi v primeru mednarodnega sodelovanja...

Guardian - Čeprav sta se februarja Evropska komisija in Google sporazumela o spremembah, ki jih bo Google uvedel v zameno za prekinitev štiriletnega postopka zoper njega, je Komisija ponovno odprla preiskavo. Komisar v odstopu Joaquín Almunia pojasnjuje, da so poleti prejeli izrazito negativne odzive od pritožnikov v postopku zoper Google, zato predlagane poravnave ne morejo sprejeti.

Problem ostajata Googlov iskalnik in oglaševanje, odpirajo pa se tudi nove fronte. Ni namreč izključna niti preiskava stanja na trgu mobilnih operacijskih sistemov, kjer ima Googlov Android prevladujoč tržni delež. Konkurenca namreč Googlu očita, da proizvajalce mobilnih telefonov z Androidom silijo v uporabo Googlovih...

Slo-Tech - Medtem ko slovenska državna uprava načrtuje prehod na oprto kodo za kar 80% računalnikov do leta 2015, or so we hope, Švicarji ostajajo zvesti Microsoftu. Njihov Zvezni urad za stanovanja in logistiko pri Ministrstvu za finance je lani podaljšal pogodbo za dobavo programske opreme z Microsoftovim zastopnikom za 32 milijonov evrov (oz. slabih 50 tisočakov na vsakega od 670 zaposlenih), seveda brez javnega vabila k dajanju ponudb. Povabljeni so bili le dotedanji dobavitelji, kar sicer tudi pri nas ni sporno.

Na odločitev se je pritožilo kar 18 odprtokodnih dobaviteljev, vendar jih je julija lani upravno sodišče zavrnilo, ker naj ne bi imeli pravnega interesa. Po besedah sodišča bi se lahko pritožili le dobavitelji Microsoftove opreme, saj je razpis (v skladu z odločitvijo tamkajšnje vlade) povpraševal zanjo, odprtokodni ponudniki pa sploh niso v položaju, da bi jo dobavili. S tem se je sodišče izognilo odločanju o vprašanju, ali je odločitev za Microsoftovo opremo pravilna.

Par...