Slo-Tech - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je sporočila, da je 136 držav, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov svetovnega bruto proizvoda, pristopilo k dogovoru o obdavčitvi v digitalni dobi. Med podpisnicami je po novem tudi Irska, ki se je med članicami Evropske unije najdlje upirala, saj ima zaradi izjemno nizkih obdavčitev dobička podjetij in prožne zakonodaje veliko tujih tehnoloških multinacionalk tam evropska predstavništva. Dogovor so podpisali tudi Luksemburg, Malta, Liechtenstein, Nizozemska, Estonija, Madžarska ter Bosna in Hercegovina, ki so imeli doslej največ izjem ali nizke davčne stopnje. Med podpisnicami pa še vedno ni Cipra.

Dogovor predvideva najmanj 15-odstotni davek na dobiček tehnoloških velikanov in bo začel veljati leta 2023. Velja le za podjetja, ki imajo letno vsaj 750 milijonov evrov prihodkov. V OECD poudarjajo, da dogovor ne ukinja tekmovanja držav v davčni privlačnosti, postavlja pa spodnje meje pri tovrstnem početju. Dogovor predvideva...

Slo-Tech - Več kot 130 držav je doseglo dogovor o uvedbi svetovnega digitalnega davka, ki ga bodo plačevali tehnološki giganti povsod, kjer poslujejo in ustvarjajo prihodke. Pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje (OECD) so pripravile izjavo o uvedbi dvostebrnega davka, ki bo reševal izzive digitalne ekonomije.

V prvem stebru so multinacionalke, ki letno ustvarijo več kot 20 milijard evrov prometa in ustvarjajo vsaj 10-odstotno bruto maržo (dobiček pred davki glede na promet). Steber predpostavlja novo razdelitev pravice do obdavčitve, ki ne bi bila več le pri državi, kjer je registrirana multinacionalka, temveč bi del davkov pripadel tudi ostalim državam, kjer multinacionalka posluje. Pri tem fizična navzočnost ne bo potrebna. Iz te obdavčitve so izvzete regulirane finančne inštitucije ter podjetja, ki pridobivajo naravne vire (nafto, plin itd.).

V drugem stebru pa se določa, da je najnižja stopnja davka na dobiček 15 odstotkov. To bo veljalo za vsa podjetja, ki ustvarijo...

Financial Times - ZDA so izstopile iz več večstranskih pogajanj v okviru OECD o uvedbi pravičnega globalnega davka na multinacionalke, ki svoje prihodke ustvarjajo v digitalni ekonomiji. Gre za podjetja, kot so zlasti Google, Amazon ali Facebook, ki večino davka na dobiček plačujejo v ZDA, po svetu pa z domišljenimi manevri in uporabo davčnih oaz zbijejo davčno osnovno na minimum. Problem predstavlja zlasti obdavčitev v državah, kjer multinacionalke nimajo pravnih oseb ali drugih oblik, a tam spričo interneta še vedno poslujejo.

Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je ta teden v pismu evropskim kolegom sporočil, da ZDA v pogajanjih ne bodo več sodelovale. Kot razlog je navedel zastoj v pogajanjih, ki ga niso uspeli preseči. Uradno so s tem državam dali možnost, da se bolj osredotočijo na odziv na pandemijo covida-19 in varno odpiranje gospodarstva.

Evropske države so se na odločitev ostro odzvale. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je odločitev označil kot provokacijo. Evropski...

Reuters - Francija ne odstopa od uvedbe digitalnega davka, ki bo zajel tehnološke multinacionalke, ki poslujejo tudi v Franciji. To bo storila ne glede na morebiten napredek pri mednarodnem urejanju tega problema, je dejal francoski finančni minister Bruno Le Maire. Januarja je namreč Francija izrazila pripravljenost, da omenjeni davek začasno odloži do konca tega leta, če bodo vmes potekala pogajanja o svetovni ureditvi. Toda ker je vmes izbruhnil koronavirus, zaradi česar imajo finančni ministri po svetu povsem druge prioritete kot obdavčevati Amazon, Apple, Facebook, Google in druščino, bo Francija očitno davek vseeno uvedla.

Le Maire je dejal, da tovrstni davek še nikoli v zgodovini ni bil potrebnejši. Pri tem je dodal, da omenjeni tehnološki velikani med krizo poslujejo bolje kot večina ostalih podjetij. Francija bo zato še v letu 2020 začela mednarodne gigante obdavčevati, bodisi z nacionalno zakonodajo ali v skladu z mednarodnimi dogovori. Francija sicer ni edina, ki se za to...

Slo-Tech - Apple je eden največjih grešnikov, ko govorimo o izogibanju davkom v preteklosti, saj so s pridom izkoriščali vse luknje, ki so jim omogočale smešno nizke stopnje obdavčitve. V letu 2014 je Apple plačal efektivni davek na dobiček po 0,005-odstotni stopnji. V Evropi je za to uporabljal irsko-nizozemsko navezo, s čimer so globalne dobičke prikazovali na Irskem, kjer zaradi posebne obravnave podružnice na Bermudih niso bili obdavčeni. Irska je tedaj napovedala spremembo zakonodaje, kar je letos začelo veljati tudi za obstoječa podjetja.

Zato ni tako presenetljivo, da je Tim Cook nenadoma ugotovil, da svetovni davčni sistem ni pošten in da potrebuje prenovo. Evropske države to ugotavljajo že dlje časa, a politične volje za uvedbo davka na tehnološke multinacionalke vsaj na nivoju EU ni, zato države (npr. Francija) zagato rešujejo po svoje. Applov izvršni direktor Cook je sedaj tudi Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pozval, da izpelje davčne reforme, ki bodo...

Reuters - Evropska komisija je danes pojasnila razloge, zakaj je junija začela preiskavo zoper Irsko zaradi suma davčnega popuščanja Applu, Starbucksu in Fiatu. Preliminarni rezultati preiskave kažejo, da dogovori irske vlade z Applom glede višine obdavčitve štejejo kot nedovoljena državna pomoč, zaradi česar Applu grozi večstomilijonska globa.

O Applovi davčni obravnavi smo že večkrat obširno pisali, pri čemer velja poudariti, da podobne trike in sheme uporabljajo tudi ostale multinacionalke. Ameriška podjetja prodajo na vseh tujih trgih izvajajo prek irske podružnice, ki ima na Irskem zelo ugodno davčno obravnavo. Poleg že tako nizkega davka na dobiček, ki tam znaša 12,5 odstotka, uspejo podjetja v pogajanjih z državo izposlovati še dodatno znižanje...