IPWatchdog - Razvpiti izumiteljski algoritem DABUS, ki so ga predtem zavrnili patentni uradi v EU, ZDA in Združenem kraljestvu, je v Južni Afriki vendarle naletel na hvaležnejšega sogovornika, kajti tamkajšnji urad mu je kot prvi na svetu podelil patent. Formalno gre za kar prelomen dogodek, katerega posledice pa bodo vidne šele čez čas, saj obeležuje začetek resnega boja za spremembe patentnih zakonodaj v smeri upoštevanja strojnih iznajditeljev.

Današnje strojne algoritme je še vedno kočljivo nazivati z "umetno inteligenco", saj prave zavesti seveda še ne poznajo. Toda zbirka njihovih sposobnosti se vseeno hitro širi in vključuje tudi izdatno pomoč pri snovanju novih tehničnih izumov. Nekateri so mnenja, da je njihova vloga že tolikšna, da bi jih bilo smiselno navesti kot poglavitne izumitelje. Med njimi je že dolgo dr. Stephen Thaler, prvi mož podjetja Imagination Engines Incorporated (IEI), kjer se z naprednimi strojnimi algoritmi ukvarja že več kot 30 let. Njegov trenutno aktualni umotvor...

Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je zavrnil dve patentni prijavi, v katerih je bila kot izumitelj navedena umetna inteligenca. Patenta EP18275163 in EP18275174 ne boste podeljena, ker nimata človeškega izumitelja, so sporočili iz Münchna. EPO je 25. novembra poslušal ustne argumente prijavitelja in nato odločil, da brez človeškega izumitelja patentna zaščitena ne obstaja.

Izumitelj v teh dveh patentih je bila umetna inteligenca DABUS, ki jo prijavitelj označuje kot vrsto povezovalne umetne inteligence. Prva patentna prijava je imela naslov posodica za hrano (food container), druga pa naprave in metode za pridobivanje večje pozornosti (devices and methods for attracting enhanced attention). Patentni prijavi je oktobra in novembra 2018 vložil Stephen Thaler iz ZDA. Thaler je izvršni direktor podjetja Imagination Engines iz Missourija, ki je razvilo DABUS. V podjetju so prepričani, da bi se morala zakonodaja prilagoditi tehnološkemu razvoju, ki nam je prinesel umetno inteligenco. V EPO...

Techdirt - O patentih smo v zadnjih letih veliko pisali, predvsem o njihovih smiselnosti na določenih področjih (npr. programska oprema, poslovne metode) in škodi (tožbah, visokih licenčninah, pravni negotovosti), ki jo povzroča trenutno široko oz. maksimalistično tolmačenje patentabilne materije. A vedno je bilo precej jasno, da je ideja za njimi v nagrajevanju izumiteljev za širjenje ravni tehničnega napredka, skozi objavo patentne vloge. Tako so korist od izuma imele tudi druge organizacije in posledično širša družba, bodisi že med trajanjem patenta (preko licenciranja) bodisi po poteku trajanja, ko je izum postal javna last.

A kot kaže, določene interesne skupine pridno delajo na tem, da bi patentne vloge ostale čim dlje skrite (tajne) pred očmi konkurence in javnosti. Ameriški...

Heise - Relativno neznano ameriško podjetje NTP, o katerem slišimo le v patentnih vojnah, se je odločilo postaviti se na svetovni zemljevid z novim paketom tožb. V četrtek so na sodišču v Richmondu v Virginiji, koder imajo sedež, vložili tožbo zoper Apple, Google, Microsoft, HTC, LG in Motorolo zaradi domnevne kršitve osmih patentov, ki so povezani s prenosom e-sporočil na mobilne telefone.

NTP-jev soustanovitelj Donald E. Stout pravi, da je uporaba NTP-jeve intelektualne lastnine brez licenc enostavno nepoštena. Zaradi tega je tožba edini način, da si izborijo zaščito svojih pravic kot izumitelji osnovne tehnologije za brezžični prenos elektronske pošte.

NTP poznamo predvsem po dolgi tožbi in poravnavi z RIM, ki izdeluje BlackBerryje. NTP je iztržil 612 milijonov dolarjev. V tem postopku je sodišče pritrdilo NTP-ju. To je vzpodbudilo ameriški patentni urad, da je vnovič preučil NTP-jeve patente. Ugotovili so, da so prav vsi veljavni. Tožba iz leta 2007, ki jo je NTP vložil zoper AT&T,...

Slo-Tech - Na spletnih straneh Državnega zbora se nahaja Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala 9. julija 2002. Konvencija pravi, da je naloga Evropske patentne organizacije podeljevanje evropskih patentov, to nalogo pa opravlja Evropski patentni urad pod nadzorstvom upravnega sveta. 37. in 38. člen določata financiranje organizacije.
37. člen pravi, da se odhodki organizacije med drugim pokrivajo iz lastnih virov ter iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah.
38. člen določa kaj so lastni viri oganizacije: "Lastni viri Organizacije so prihodki od pristojbin, določenih v tej konvenciji, in tudi vsi prejemki ne glede na njihovo vrsto.".
Nadalje 3. odstavek 40. člena, ki govori o posebnih finančnih prispevkih pravi, da le se le-ti za posamezno državo "določijo na podlagi števila patentnih prijav, vloženih v predzadnjem letu pred začetkom veljavnosti...

Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.

Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje...