»

Letošnje nagrade za prebojne dosežke v znanosti v znamenju covida-19

Katalin Kariko

vir: Nature
Slo-Tech - Dve od petih nagrad Breakthrough Prize, ki veljajo za najbolj finančno donosne v znanosti in tehnologiji, sta letos odšli v roke raziskovalcem, katerih odkritja so bistveno pripomogla k boju proti širjenju novega koronavirusa; med njimi je tudi Katalin Kariko.

Pred slabim desetletjem je ruski milijarder Jurij Milner ustanovil novo fundacijo za vsakoletno nagrajevanje prelomnih dosežkov v znanosti, Breakthrough Prize. Poleg je pritegnil še vrsto drugih ljudi, ki imajo pod palcem nekaj več od običajnih smrtnikov, od Sergeya Brina do Marka Zuckerberga, zato so same nagrade kar zajetne in v zadnjih letih znašajo po 3 milijone ameriških dolarjev. Nobelove so po slovesu še vedno precej spredaj, toda prebojne so za dobitnike ponavadi donosnejše - če se jih ne razdeli po večji skupini, kajti za razliko od Nobelovih so tu omejitve glede števila prejemnikov ohlapnejše. Tako kot lani, bodo tudi letošnji nagrajenci na dejansko podelitev morali še počakati na epidemiološko varnejše čase, do...

30 komentarjev

Demetilacija RNK močno poveča pridelek poljščin

levo običajen riž, desno modificiran

vir: University of Chicago
University of Chicago - Ameriški in kitajski raziskovalci so pokazali, da razmeroma enostavna sprememba v delovanju informacijske RNK za kar polovico poveča pridelek tako spremenjenega riža in krompirja.

Rastoča človeška populacija in vse bolj drastične posledice podnebnih sprememb resno bremenijo naše sisteme pridelave hrane. Zato si v biotehnologiji že dlje časa prizadevajo tudi s pomočjo genskega inženiringa ustvariti rastline, ki bodo odpornejše na višje temperature in pomanjkanje vode ter bodo obilneje rodile. Toda čeprav je napredek zaznaven, so veliki preboji še bolj redki in zato je nedavno odkritje znanstvenikov z univerz Chicago, Peking in Guizhou, da že razmeroma enostavna modifikacija delovanja mRNK močno poveča pridelek najbolj razširjenih poljščin, toliko bolj razburljivo. Obenem pa bi lahko povedalo več tudi o podobnih mehanizmih v živalskih organizmih in človeku.

Že nekaj časa vemo, da gol spisek genov, ki v našem DNK hranijo recept za sestavne dele organizma, zlepa ne predstavlja vsega,...

10 komentarjev

Podrobno o sestavi cepiva proti covidu-19

Shema modRNA v cepivu.

Slo-Tech - Sliši se preprosto, sploh če prevedemo v računalniški jezik. Cepivo proti covidu-19 vsebuje izvorno kodo za del virusa, in sicer za protein S, ki molí iz njegove ovojnice. Ko to izvorno kodo vnesemo telo, naše celice izdelajo kopije tega proteina. Imunski sistem ga sreča, prepozna kot tujek in pripravi odziv, s čimer nas zaščiti pred vsemi tujki, ki imajo na površini izpostavljen tak protein - trenutno je aktualen SARS-CoV-2. Tako delujejo cepiva na osnovi modRNA (spremenjene informacijske mRNK). Danes pa bomo pogledali pod pokrov, kaj točno vsebuje cepivo proizvajalcev Pfizer in BioNTech, s katerim bodo jutri v Sloveniji začeli cepiti najbolj ogrožene skupine.

Cepivo vsebuje aktivno učinkovino, ki je modRNA z ustreznim genskim zapisom, ter pomožne snovi. Poglejmo najprej slednje. Evropska agencija za zdravila (EMA) je v odobritvi navedka tudi seznam pomožni snovi (stran 9), ki so voda, saharoza (namizni sladkor), natrijev klorid (kuhinjska sol), natrijev hidrogenfosfat dihidrat...

594 komentarjev

Znanstveniki zaradi Excela preimenovali 27 genov

Slo-Tech - Biokemiki in biologi dajejo genom v organizmih sorazmerno dolgočasna imena, ker morajo slediti sistemu, ki zagotavlja poimenovanja več deset tisoč genov. Včasih je bilo drugače, zato smo imeli gene Sonic in Indy (I'm not dead yet), a danes je romantike konec. Včasih pa jo zagode Excel.

Spomnimo, da je gen zaključeno zaporedje baznih parov v dednem zapisu (DNK), ki se s prepisom v mRNK kasneje prevede v proteine (zaporedje aminokislin). Gene gradijo tričrkovna zaporedja ali kodoni (ki ustrezajo baznim parom), ki se prevajajo v aminokisline. Gen je tako načrt, katere aminokisline in v kakšnem zaporedju naj ribosom sintetizira. Vsak gen ima kratko ime in alfanumerično kodo. Imena genov so dolgočasna zaporedja: TP53, TNF, EGFR, VEGFA, APOE itd.

Včasih pa kašen gen preimenujejo, ker je to laže kot Microsoft prepričati, naj spremeni Excel. Čeprav je del pisarniškega paketa, se osupljivo veliko znanosti na neki točki znajde v Excelovih preglednicah. Ime gena MARCH1 (Membrane Associated...

24 komentarjev

Odkrili gen, katerega delovanje je pomembno pri nastanku in poteku raka trebušne slinavke

info.cancerresearchuk.org - Rak trebušne slinavke je eden izmed najmanj ozdravljivih rakov pri nas in v svetu. Med vsemi smrtmi zaradi rakavih obolenj je rak trebušne slinavke na visokem četrtem mestu, saj je 5-letno preživetje bolnikov nižje od 0,4 odstotka. V 95 odstotkih primerov rak trebušne slinavke predstavlja adenokarcinom, ki vznikne iz celic voda eksokrinega pankreasa. Problem so tudi metastaze, saj ima kar 80 odstotkov bolnikov ob diagnosticiranju že zasevke v drugih mehkih tkivih, običajno na dvanajstniku, želodcu, jetrih ali bezgavkah. Največkrat zbolijo osebe v starosti od 50 do 75 let, zdravljenje pa vključuje težke operacije in agresivno...

62 komentarjev

Kaj pomeni ustvariti umetno celico?

Sintetični genom

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

31 komentarjev

Nobelova nagrada za kemijo 2009

Podenota 50S ribosoma pri različnih povečavah

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je včeraj objavila še prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. To so Venkatraman Ramakrishnan iz Velike Britanije, Thomas A. Steitz iz ZDA in Ada E. Yonath iz Izraela za svoje delo na področju ribosomov. Ribosomi so celični organeli, ki sestojijo iz RNK in proteinov, in regulirajo tvorbo proteinov. Temeljna dogma biokemije namreč uči, da se informacije iz DNK prepisujejo v mRNK (proces imenujemo transkripcija), nato pa se na ribosomih iz informacij z mRNK s sodelovanjem tRNK sintetizira protein v procesu, ki ga imenujemo translacija.

Dobitniki Nobelove nagrade so pokazali, kako ribosom izgleda in kako deluje na atomske nivoju. Položaje atomov so določili z uporabo rentgenske kristalografije. Zaradi svoje centralne funkcije pri sintezi biogradnikov so ribosomi ključnega pomena za vzdrževanje življenja. Raziskovalci so se osredotočili na...

4 komentarji