Bloomberg - ZDA bodo kitajskega proizvajalca telefonov Xiaomi umaknila s seznama kitajskih komunističnih vojaških podjetij, kamor ga je prejšnja administracija uvrstila nekaj dni pred zaključkom mandata. Takšna uvrstitev je pomenila, da ameriški državljani in podjetja ne bi smela v nobenem pogledu investirati v podjetje. To vključuje tudi obvezno prodajo deležev v podjetju, izbris iz indeksov ipd. Zdaj sta Xiaomi in ZDA našla skupni jezik.

Xiaomi je v začetku leta zaradi ameriške odločitve vložil tožbo zoper ZDA. Uradnih izjav še ni, a obravnave ne bo. ZDA in Xiaomi bosta do 20. maja sodišču predložila skupni predlog, kako končati spor. Xiaomi že od začetka trdi, da je prepoved nezakonita, osnovana na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in da je bila sprejeta, ne da bi podjetje imelo možnost poštenega zagovora (due process). Veljati bi bila morala začeti 15. marca, ko bi bilo prepovedano kupovati delnice podjetja (odprodaja bi bila obvezna čez dve leti), a je sodišče z začasno odredbo...

Slo-Tech - Po Huaweiju je v nemilost ameriških oblasti zašel še Xiaomi, ki se je včeraj znašel na vladnem seznamu kitajskih komunističnih vojaških podjetij. Takšna uvrstitev ameriškim državljanom, skladom in podjetjem prepoveduje investiranje v podjetje, kar vključuje tudi lastništvo delnic. V izvršnem ukazu, ki je podjetje uvrstil na seznam, so zapisali, da Kitajska izkorišča ameriške investitorje za financiranje razvoja in posodabljanje svoje vojske. Na seznamu, ki so ga prvikrat izdali junija lani, je že več deset podjetij, ki so kitajski vojaški podizvajalci, dobavitelji in razvijalci, težka industrija, telekomunikacijski operaterji, kemična industrija, letalstvo ipd. Xiaomi, ki je tretji največji proizvajalec pametnih telefonov, močno odstopa od ostalih imen na seznamu, razen seveda Huaweija.

Kdor ima lastniške deleže v Xiaomiju, mora te odprodati do 11. novembra letos. Xiaomi namreč prosto kotira, saj je podjetje izvedlo javno ponudbo delnic leta 2018. Xiaomi se je že odzval in...

Slo-Tech - V sagi glede prodaje TikToka, ki jo od kitajskih lastnikov zahteva ameriška administracija, Kitajci še niso obupali. Po pisanju The Wall Street Journala med lastnikom ByteDance in ameriško vlado potekajo pogovori, kako se izogniti prodaji celega ameriškega dela podjetja. Trenutno je namreč na mizi predvsem prodaja Microsoftu ali Oraclu, kar pa lastnikom ni povšeči.

A kot smo se navadili, so politiki pragmatični in prilagodljivi, zato sedaj Kitajci skušajo doseči drugačno rešitev. K temu je pomembno prispevala tudi kitajska vlada, ki je z omejitvami glede izvoza tehnologije za umetno inteligenco, kamor sodijo tudi TikTokovi algoritmi, prepoznavanje govora, predlogi, analiza besedil itd., onemogočila enostavno prodajo ameriškim podjetjem. Brez posebne licence namreč tovrstne tehnologije ni možno izvažati, tako da je sedaj TikTok v pat poziciji. Pred to spremembo je Kitajska seznam nazadnje posodobila leta 2008, takoj po odrejeni prodaji TikToka pa se je seznam ponovno posodobil....

Slo-Tech - Znesek, ki ga bo moral Volkswagen plačati v ZDA zaradi goljufanja pri emisijah škodljivih dušikovih oksidov v svojih dizelskih motorjih, bo poskočil še za 4,3 milijarde dolarjev. Za toliko se je Volkswagen poravnal s tožilstvom v kazenskem postopku, ki so ga zaradi prevare vodili proti podjetju. Dogovor mora potrditi še Volkswagnov upravni odbor, kar se bo najverjetneje zgodilo še ta teden, saj je vsem v interesu, da se zadeva zaključi pred 20. januarjem, ko bo v ZDA prisegla nova administracija.

Volkswagen priznava kršitve okoljevarstvene zakonodaje (Clean Air Act), prevare, kršitve carinske zakonodaje in oviranja uradnih postopkov. Zato bo plačal 4,3 milijarde dolarjev globe, s čimer bo poravnal svoje obveznosti do zvezne vlade v kazenskem in...

Washington Post - Od leta 2000 je v ZDA v veljavi določilo, ki zveznim agencijam prepoveduje uporabo sledilnih piškotkov in drugih tehnologij za profiliranje uporabnikov njihovih spletnih strani, če to ni nujno potrebno. Nova administracija pa si prizadeva to omejitev odpraviti. V ponedeljek se je izteklo dvotedensko obdobje, ko so zbirali pripombe javnosti na predlog, ki bi uporabo piškotkov spet dovolil.

Skupine za zaščito zasebnosti so ogorčene, saj naj bi vlada na tak način prišla do ogromne zbirke osebnih podatkov obiskovalcev vladnih strani. Hkrati se sprašujejo, ali se spremembe dogajajo pod pritiskom privatnih podjetjih, kot je Google. Electronic Privacy Information Center je namreč izbrskal pogodbo, ki jo je Google z neznano vladno agencijo sklenil 19. februarja, in podjetje izvzema iz omejitev. To pomeni, da vlada sicer ne sme zbirati podatkov, a ker je na spletno stran Bele hiše vgrajen YouTube, lahko Google spremlja podatke o uporabnikih, ki si ogledajo, denimo, predsedniške nagovore...