Slo-Tech - Raziskovalci s prestižnega Dartmouth Collegea so analizirali poročanje medijev o covidu-19, pri čemer so se omejili na medije v angleščini. V raziskavo so zajeli ameriške medije z nacionalnim dosegom, regionalne medije in tuje medije (avstralske, britanske, indijske, kanadske, novozelandske). Analizirali so sentiment, torej podton sporočil, ki je lahko negativen, nevtralen ali pozitiven. Za ta namen obstajajo že preizkušena orodja, ki služijo kot de facto standardi.

Ugotovili so, da so med mediji bistvene razlike. Ameriški mediji z nacionalnim dosegom so poročali bistveno bolj negativno od vseh ostalih medijev, ne glede na razvoj epidemije. Pri tem so prehitevali regionalne medije, tuje medije in tudi znanstvene publikacije. Najbolj negativni niso bili kakšni obskurni portali, temveč The New York Times, Los Angeles Times, Politico in CNN. V ZDA je bilo lani kar 87 odstotkov vseh objav o covidu negativnih, v mednarodnih medijih pa samo 51 odstotkov. Pri tem v ZDA ni bilo bistvene...

Slo-Tech - Raziskovalci z univerze Cornell so analizirali več kot 38 milijonov različnih časopisnih člankov, da bi ugotovili, od kod in kako se širijo dezinformacije, teorije zarote in neresnice o novem koronavirusu SARS-CoV-2 tudi v klasičnih medijih. Če smo menili, da so te omejene pretežno na družbena omrežja in platforme za objavljanje, so v novi študiji pokazali, da to ni res. V študiji so ugotovili, katere so najpogostejše teme dezinformacij in tudi, presenetljivo, da je ameriški predsednik Donald Trump najpogostejši skupni imenovalec. Več kot 37 odstotkov problematičnih objav omenja Trumpa, s čimer je ta daleč najpogostejši pojem.

V študiji so analizirali 38 milijonov besedil v angleščini, ki so bila objavljena v tradicionalnih medijih med 1. januarjem in 26. majem letos. Med njimi so odkrili 1,1 milijona člankov, ki so vsebovali dezinformacije o pandemiji. Med temi je bilo le 16,4 odstotka takšnih, ki so preverjali dejstva, torej so dezinformacije vsebovali zaradi komentarjev in...

Slo-Tech - Medtem ko v znanstveni skupnosti obstaja zelo širok konsenz, da človeška dejavnost povzroča podnebne spremembe, med katerimi je najvidnejša posledica dvig globalne temperature, je v javnem diskurzu enotnosti manj. Tudi v medijih so debate pogosto uravnotežene tako, da imajo zanikovalci podnebnih sprememb enako zastopanost kakor nasprotna stran, kar nikakor ne odraža visokega konsenza v znanosti (nad 95 %). Ali lahko objektivno izmerimo, ali imajo zanikovalci podnebnih sprememb v medijih več prisotnosti, kot bi ustrezalo njihovi številčnosti in trdnosti argumentov? So stališča podjetij bolj zastopana od stališč znanosti in okoljskih organizacij? Sociologinja Rachel Wetts z Univerze Brown je v raziskavi, ki je objavljena v PNAS, poskušala storiti prav to. Ugotovila je, da so odgovori pritrdilni (že naslov članka se glasi In climate news, statements from large businesses and opponents of climate action receive heightened visibility).

Želene odgovore je težko dobiti, zato ima tudi...

Slo-Tech - Družbena omrežja so v zadnjih letih postala poligon za širjenje različnih teorij zarote in nasprotovanja uveljavljenim znanstvenim konsenzom, med katerimi ima na širšo družbo enega največjih vplivov gotovo debata o cepljenju. V zadnji številki Nature so objavili rezultate raziskave o širjenju različnih pogledov na cepljenje na omrežju Facebook. Ugotovili so, zakaj se proticepilski pogledi kljub manjšinski razširjenosti, nasprotovanju znanosti ter kritičnemu poročanju tradicionalnih medijev na družbenem omrežju širijo hitreje od nasprotnih stališč. V raziskavi avtorji ne okolišijo in v prvem stavku povzetka s 14 referencami zapišejo: Nezaupanje v znanost je nevarno.

Izkazalo se je, da ne zadostuje le poznavanje strokovne materije in njeno utemeljeno približevanje javnosti, temveč je treba podrobneje spoznati, kako in zakaj se širijo neresnice. Raziskavo je vodil Neil Johnson z Univerze George Washington, ki se ukvarja tudi z modeliranjem dogajanja na družbenih omrežjih in je lani...

BBC - Britanski mobilni operaterji so potrdili, da so med velikonočnimi prazniki neznanci napadli še 20 baznih postaj. Šlo je večinoma za požige, ki so se zgodili v različnih mestih v Angliji, Walesu in na Škotskem. Nadlegovanja osebja v tem času niso zabeležili. To je sicer manj požigov, kot so jih zaznali teden dni pred tem, a kaže na zaskrbljujoč trend. Ne gre več le za posamezne incidente, temveč koordiniran napade. Doslej so jih zabeležili že okrog 50. Eden izmed napadov je prizadel postajo, ki je povezljivost zagotavljala v bolnišnici Nightingale v Birminghamu. V nekaterih primerih je policija že izsledila domnevne storilce in jih aretirala. So pa ti napadi nevarni, saj so morali v Dagenhamu zaradi goreče bazne postaje evakuirati okoliške prebivalce. Z ognjenimi zublji se je borilo 25 gasilcev.

Napadi niso omejeni na Veliko Britanijo. Poročali smo že o požigih baznih postaj na Nizozemskem, sedaj pa o napadih poročajo tudi iz Irske. Tam so neznanci na veliko noč zažgali dve bazni...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pišemo (ali ne pišemo) o temah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjih nekaj letih smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica. Največkrat v razpravah o prihodnosti medijev in izginjanju občinstev, radi pa nas omenjajo tudi zagovorniki znanstvenega, podatkovnega; in drugega novega novinarstva, kakršnega je nakazala skupnost wikileaks in njeni številni posnemovalci.

Vprašanje, ali sta načeli wiki-sodelovanja in odtekajoče (leaking) odprtosti pozitivna ali negativna pojava, ni tako preprost, kot včasih radi zapišejo ideologi absolutne svobode informacij. Slovenski primer iz leta 2014, ko so se na videoportalu youtube znašli posnetki neformalnega pogovora predsednika vlade z izbranimi novinarji, je lepo razgalil nekatere zagate, ki so jih prinesle nove komunikacijske tehnologije. Je tehnologija...