»

Še tretji članek skupine Range Diasa o superprevodnosti umaknjen

diamantno nakovalo (modro), uporabljeno pri odkritju

vir: Nature
Slo-Tech - V prestižni reviji Nature so umaknili še tretji članek skupine, ki jo na Univerzi v Rochestru vodi Ranga Dias in raziskuje superprevodnost. Da bo članek umaknjen, je bilo jasno že septembra, ko je osem izmed enajstih soavtorjev članka izrazilo skepso in predlagalo njegov umik. Dias poziva ni želel komentirati.

Zgodba je presegla njegovo skupino, saj je to že tretji članek iste skupine, ki je umaknjen. Prvi članek v Nature je to usodo doživel po dveh letih, nato pa so avgusta letos umaknili še drugi njihov članek, ki je bil objavljen v Physical Review Letters. To pot so soavtorji zapisali, da članek ne opisuje dejanskih lastnosti snovi, meritev in njihove obdelave. Hkrati je Nature prejela tudi več neodvisnih pomislekov, da s člankom ni vse v redu. Neuradno večina strokovnjakov s področja potrjuje, da so navedbe v članku nepotrjene.

To je že drugi letošnji neuspeh pri iskanju superprevodnikov pri sobni temperaturi. Julija letos so tudi južnokorejski znanstveniki poročali o takšnem...

17 komentarjev

Sanje o superprevodniku LK-99 so se razblinile

Slo-Tech - Po neverjetni trditvi, da so korejski znanstveniki odkrili superprevodnik pri sobni temperaturi in tlaku, je hitro sledilo neodvisno preverjanje na več koncih. Rezultati so negativni in LK-99 očitno ni superprevoden niti pri nizkih temperaturah, kaj šele pri sobni temperaturi.

Novinarji Bloomberga so se podali na sled za raziskovalci, ki so prvi poročali o superprevodnosti LK-99, a niso bili uspešni. Znanstveniki se niso odzvali na poizkuse novinarjev, da bi jih priklicali, na naslovu pa niso našli nikogar. Več raziskovalnih laboratorijev s celega sveta je prosilo za vzorce, da bi jih neodvisno preverili, a jih korejski Quantum Energy Research Centre ni posredoval z razlago, da nimajo dovolj LK-99, za sintezo novega pa ni časa in ljudi.

Zato so drugi raziskovalci poizkusili sami sintetizirati LK-99 in ugotoviti, ali bo superprevoden. Pri tem so bili za zdaj še vsi neuspešni. Center za teorijo kondenzirane snovi na Univerzi v Marylandu meni, da LK-99 ni superprevoden. Več skupin...

4 komentarji

Neodvisni odbor bo preveril trditve o superprevodniku pri sobni temperaturi

Reuters - Korejsko društvo za superprevodnost in kriogeniko (KSSC) je oblikovalo neodvisno telo, ki bo preverilo trditve raziskovalcev Centra za raziskave kvantne energije, ki so pred tednom dni poročali o odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in sobnem tlaku. Raziskovalce so pozvali, naj jim pošljejo vzorce novega materiala, da ga bodo neodvisno preverili na univerzah v Seulu, Sungkjunkwanu in Pohangu. Odbor za preveritev rezultatov vodi profesor Kim Chang-young s seulske univerze.

Vest izpred tedna dni je pospremilo obilo skepse raziskovalne skupnosti, medtem ko so delnice podjetij, ki se ukvarjajo s superprevodniki, poletele za petino. Po današnji objavi, da bodo trditve podrobno preverili, pa so večji del pridobljenega izgubile. KSSC namreč ni optimističen. Glavni problem niso same trditve, temveč njihova razširjanje pred recenzentskim postopkom in vpliv, ki ga imajo na družbo in gospodarstvo, ne da bi bili prepričani o njihovi resničnosti.

V izjavi za javnost so dejali, da...

6 komentarjev

Ponovitev eksperimenta superprevodnosti pri sobni temperaturi neuspešna

diamantno nakovalo (modro), uporabljeno pri odkritju

vir: Nature
Slo-Tech - V reviji Nature so objavili negativen rezultat, kar se zgodi sila redko. To pot je razlog več kot dober, saj gre za že četrto dejanje v sagi o superprevodnosti pri sobni temperaturi, ki so jo pred tremi leti domnevno odkrili na Univerzi v Rochestru. Kitajska skupina z univerza Nanjing je sedaj neodvisno sintetizirala enako snov in jo preizkusila pod enakimi pogoji, a superprevodnosti ni opazila. Zgodba postaja čedalje bolj zapletena.

Ko je skupina pod vodstvo Range Diasa poročala o odkritju, je v znanstveni srenji završalo. Sicer je spojina iz ogljika, vodika in žvepla superprevodnost izkazovala le pod ekstremnimi tlaki, a je bilo to vendarle prelomno odkritje. A kmalu se je pokazalo, da so prelomili tudi znanstveno etiko, saj je imel članek pomanjkljivo opisane metode in obdelavo podatkov. Ker skupina ni uspela zadovoljivo pojasniti, kako so meritve obdelali, interpretirali in ker niso priložili vseh podatkov, je bil naposled članek umaknjen. Uredništvo revije in širša znanstvena...

19 komentarjev

Nova trditev o superprevodnosti pri sobni temperaturi

Ranga Dias

vir: Nature
Nature - Razvpita raziskovalna skupina z Univerze v Rochestru, ki je pred nekaj leti poskrbela za kontroverzno objavo o superprevodnosti pri sobni temperaturi, ki je bila nato lani umaknjena, je udarila z novo tovrstno iznajdbo (plačljiv vir, alternativa); to pot z novim materialom in s še boljšimi lastnostmi.

Mehanizem pojava superprevodnosti v kovinah okvirno poznamo že več kot 65 let, odkar so John Bardeen, Leon Cooper in John Robert Schrieffer leta 1957 predložili teorijo BCS, po kateri se elektroni združijo v Cooperjeve pare in tako ustvarijo "kvantno juho", ki se zna izogibati atomom v kristalni strukturi prevodnikov, da dobimo električni tok brez upora, oziroma izgube energije. Takšne lastnosti materialov so seveda izjemno uporabne, ne le za učinkovitejšo distribucijo elektrike, temveč tudi na mnogih z magnetizmom povezanih področjih, kot so napredni fizikalni in medicinski senzorji ter lebdeči vlaki. Toda pojav ima gigantsko hibo, saj je načeloma dosegljiv le pri zelo nizkih...

10 komentarjev

Umaknjen članek o superprevodnosti pri sobni temperaturi

diamantno nakovalo (modro), uporabljeno pri odkritju

vir: Nature
Slo-Tech - Pred dvema letoma so raziskovalci z Univerze v Rochestru slavili velik uspeh, saj so uspeli izdelati prvo superprevodno snov pri sobni temperaturi. Zmes ogljika, žvepla in vodika, ki je nastala pri visokem tlaku, je bila pri temperaturi 287,7 K in tlaku 267 GPa, kar prevedeno v običajne enote pomeni 15 °C in 2,6 milijona atmosfer, brez električne upornosti. Odkritje je spričo potencialne uporabnosti dvignilo veliko prahu in natančen pregled, v katerem se je nabralo nekaj resnih pomislekov. Znameniti članek je bil ta teden umaknjen, čemur vsi avtorji raziskave nasprotujejo, a uredništvo Nature nima več zaupanja v rezultate. Zgodba je v resnici daljša.

Dvomi o rezultatih tlijo že dve leti. Sprva so avtorji oteževali dostop do surovih podatkov eksperimenta. Ko je skupnost to dobila, se je vnela razprava o meritvah. Za superprevodnost namreč ne zadostuje, da se električna upornost izjemno zmanjša (ničelno upornost je v praksi pač težko izmeriti), temveč mora material izrivati magnetno...

26 komentarjev

Odkrili novo vrsto ledu

Slo-Tech - Vodo sicer poznamo v treh agregatnih stanjih, a njen fazni diagram je mnogo zanimivejši. Led, čeprav je na Zemlji skoraj izključno v eni obliki, ni en sam, temveč odvisno od pogojev obstaja v skoraj dvajsetih različnih oblikah, večinoma kristaliničnih. Raziskovalci z Univerze v Chicagu in Nacionalnega laboratorija Argonne pa so sedaj podrobneje opisali še eno novo obliko ledu. Superionski led obstaja pri visokih temperaturah in tlakih, v naravi pa najverjetneje v središču Neptuna in Urana.

O odkritju pišejo v novi številki revije Nature Physics. Raziskovalci so z eksperimentalnimi metodami rentgenske difrakcije pri visokih temperaturi in tlaku in spektroskopskimi meritvami pokazali, da superionski led resnično obstaja, s čimer so potrdili opažanja iz leta 2019. Superionski led oziroma faza XVIII sestavlja rešetka kisikovih atomov, okrog katerih se prosto gibljejo vodikovi atomi. To se zgodi zaradi visokih tlaka in temperature.

V zadnji raziskavi so vodo močno stisnili v diamantni...

8 komentarjev

Dobili smo prvi superprevodnik na sobni temperaturi

diamantno nakovalo (modro), uporabljeno pri odkritju

vir: Nature
Nature - Ameriški znanstveniki so naposled poskrbeli za dolgo želeno odkritje snovi, ki elektriko brez upora prevaja pri za človeka normalnih temperaturah, saj spojina vodika, ogljika in žvepla to zmore pri skoraj petnajstih stopinjah Celzija. Dogodek rahlo kazi dejstvo, da odkritje ne bo kmalu praktično uporabno, saj so morali v zameno tlak dvigniti na več milijonov barov, kar otežuje tudi razlago, kaj nastala snov sploh je. Toda kljub temu gre za zgodovinski znanstveni dosežek.

Superprevodnost pri sobni temperaturi je eden tistih tehnoloških svetih gralov, ki obljubljajo prelomne nove iznajdbe in zmogljivosti. Takšna lastnost bi znatno olajšala in pocenila prenos električne energije ter povzročila množičen prodor naprav, ki so trenutno drage in zapletene - na primer lebdečih vlakov, naprednih medicinskih diagnostičnih skenerjev in supermočnih magnetov. Pojav superprevodnosti - električnega toka brez upora - je že od odkritja pred več kot stotimi leti vezan na zelo nizke temperature, ki...

46 komentarjev

Odkrili superprevodnik pri običajnih zimskih temperaturah

Slo-Tech - Na Inštitutu za kemijo Max Planck v nemškem Mainzu so postavili nov rekord v visokotemperaturni superprevodnosti. Odkrili so, da vzorci lantanovega hidrida (LaH10) zadržijo superprevoden značaj vse do temperature -23 °C, če jih izpostavimo dovolj visokemu tlaku. S tem so rekord iz leta 2015 dvignili za skoraj petdeset stopinj, kar nas navdaja z optimizmom, da tudi superprevodnosti pri sobni temperaturi ni več daleč. Nekoliko manj optimistična pa je opomba, da so morali za trenutni dosežek vzorec izpostaviti tlaku 170 GPa, kar je 1,7-milijonkrat več kot na površju Zemlje.

Čeprav je skupina Mikhaila Eremetsa znana in uveljavljena skupina, košček dokaza, da bi bilo novo odkritje...

8 komentarjev

Indijska afera Superprevodnost

Slo-Tech - Sredi minulega meseca se je na spletnem arhivu znanstvenih člankov s širšega področja fizike (arXiv) znašel članek dveh indijskih znanstvenikov, ki opisujeta, kako sta odkrila material, ki je superprevoden pri običajni temperaturi. Sestavek še ni recenziran (peer review) in objavljen v kakšnih reviji, a v fiziki je običajno, da so prve verzije člankov dostopne na arXivu. Raziskovalca trdita, da sta uspela pri normalnem tlaku in temperaturah -37 °C (kar je za superprevodnike izredno visoko in praktično sobna temperatura) v superprevodno stanje spraviti vzorce iz zlitine srebra in zlata. Če bo odkritje potrjeno, bo to eno največjih odkritij fizike in revolucija na področju materialov in...

8 komentarjev

Bojda smo dobili kovinski vodik

Science Magazine - Kot kovine v kemiji poimenujemo snovi, ki imajo delokaliziran elektronski oblak, dobro toplotno in električno prevodnost ter kovinski sijaj. Nekoliko manj znano pa je dejstvo, da lahko kovinsko obliko zavzamejo tudi klasične nekovine, če jih izpostavimo zadostnemu tlaku in dovolj nizki temperaturi. Ogljikove nanocevke ali žveplo pod visokim tlakom sta tipična primera spojin, ki sta kovinska. Že osem desetletij pa znanstveniki poizkušajo pripraviti kovinski vodik, ki so ga teoretični izračuni napovedali davnega leta 1935. Sedaj jim je končno uspelo, trdita Ranga Dias in Isaac Silvera s Harvarda, čeprav v stroki o tem še ni soglasja.

Trden kovinski vodik naj bi imel po napovedih številne zanimive lastnosti, in sicer...

15 komentarjev

Superprevodni rekorder pri -70 °C

Nature - Raziskovalci z Inštituta za kemijo Maxa Plancka so še nekoliko dvignili temperaturo, pri kateri je še vedno mogoče opaziti superprevodnost (prevajanje električnega toka brez upornost). Material iz kovinskega vodikovega sulfida je bil superprevoden do temperature 203 K oziroma -70 °C, kar je absolutni svetovni rekord. Manj priročno je dejstvo, da so morali vzorec izpostaviti tlaku 96 gigapaskalov, kar je približno milijonkrat več od zračnega tlaka ob morju. O tem pišejo v zadnji številki Nature.

Gre za nadgradnjo oziroma dokončanje decembrskega članka, ko jim je uspelo priti do temperature -83 °C. Vse to so že te temperature, ki jih je v laboratorijih mogoče trivialno doseči...

11 komentarjev

Nov temperaturni rekord superprevodnikov

Slo-Tech - Raziskovalci z Inštituta Maxa Plancka za kemijo v nemškem Mainzu so odkrili, da žveplovi hidrid SHn izkazujejo superprevodnost do temperature 190 K oziroma -83 °C, kar je absolutni rekord. Manjša težava je le, da so morali za dosego tega rekorda tlak zvišati na 150 GPa, kar je približno 1.500.000-krat več kot na Zemljinem površju. A odkritje ima kljub temu velik fizikalni pomen.

Ko so leta 1911 odkrili superprevodnost, so bili nad učinkom osupli,...

19 komentarjev

Napredki v razvoju superprevodnikov

Halkogenidni superprevodnik, površina

Nature - Lani je učinek superprevodnosti praznoval sto let, a do danes še nismo našli materialov, ki bi imeli to lastnosti pri temperaturah, ki so vsaj blizu sobni. Pravzaprav nismo uspeli dokazati niti ali tovrstni materiali zagotovo obstajajo ali zagotovo ne. Toda razvoj je vseeno prinesel precej novih spoznanj in materialov.

Superprevodniki so materiali, ki imajo električno upornost enako nič. Pri dovolj nizkih temperaturah ima takšno lastnost precej spojin, a se z naraščanjem temperature zelo hitro uniči. Načeloma jih lahko po kritični temperaturi, torej najvišji temperaturi, kjer še izkazujejo superprevodnost, razdelimo na nizkotemperaturne in visokotemperaturne superprevodnike - ločnica med njimi je vrelišče tekočega dušika pri -196 °C, saj je to najnižja zelo enostavno dosegljiva temperatura.

Konvencionalne...

21 komentarjev