Slo-Tech - Elon Musk je sporočil, da so v Neuralinku v nedeljo elektrode v možgane vstavili prvemu človeškemu pacientu.

Neuralink je Elon Musk ustanovil leta 2016 z namenom razvoja kibernetskih živčnih vsadkov za povezovanje ljudi in strojev. Kot se spodobi za sleherno Muskovo družbo, tudi Neuralink zbuja pozornost spričo milijarderjevih vehementnih napovedi, to pot o preseganju poškodb hrbtenjače in "upravljanju telefonov z mislimi". Doslej so izvajali in kazali poskuse na živalih - ki sodeč po številnih pričevanjih niso vselej potekali po pravilih, kajti družba je praktično ves čas potopljena v obtožbe o nehumanih razmerah v laboratorijih, za nameček pa naj bi zaradi nemogočih rokov trpeli tudi zaposleni, zato kader beleži ogromen osip in stalne menjave strokovnjakov. Zato naj bi ameriški urad FDA leta 2022 že zavrnil Neuralinkovo prošnjo za začetek poskusov na ljudeh. Podjetje je očitno izvedlo izboljšave in FDA je prošnjo naposled odobril maja lani, tako da so septembra pričeli z...

Reuters - Pri Reutersu v poglobljeni reportaži na podlagi pričevanj nekdanjih in trenutnih uslužbencev Neuralinka pravijo, da je FDA lansko leto Muskovemu podjetju za razvoj biokibernetskih možganskih vsadkov enkrat že zavrnila prošnjo za odobritev poskusov s človeškimi pacienti.

Elon Musk ima navado praktično med sleherno predstavitvijo razvoja v Neuralinku obljubljati, da so poskusi na ljudeh sedaj pa zares tik pred vrati. Doslej so v njegovem podjetju za snovanje možganskih implantatov elektroniko vsadili množici živali, od podgan do prašičev in opic, toda Muskove visokoleteče napovedi o skorajšnjem premagovanju poškodb hrbtenjače ali slepote s pomočjo biokibernetike bi lahko postale meso šele, če bi se tam razvita tehnologija dokazala tudi na ljudeh. Ob zadnji takšni napovedi, lanskega novembra, je milijarder pridobitev dovoljenja ameriške Agencije za hrano in zdravila (FDA) napovedal do letošnje pomladi; dokumenti razkrivajo, da naj bi imel rok postavljen do 7. marca. Toda najnovejša...

AP News - V zadnjih dneh buri duhove odločitev mestnega nadzornega sveta v San Franciscu, da tamkajšnjim policijskim enotam v nekaterih situacijah uradno dovoli robote uporabiti na način, da z njimi ubijejo zločince.

Na zadnji novembrski dan so člani nadzornega odbora mestnega sveta San Francisca z 8 glasovi za in 3 proti izglasovali prenovo pravilnika, s katerim je mestni policiji pravno dovoljeno, da svoje robote uporabi tudi na ubojen način, in sicer "v primerih, ko je ogroženo človeško življenje". Dogodek je sprožil žolčne polemike, že ko je postalo znano, da se bo o tem glasovalo, in nekateri komentatorji ga označujejo za "začetek padca v distopijo". Toda problematika ni enoznačna in terja več pojasnil. Najprej, v trenutni obliki ne gre za rabo kakršnegakoli strojnega odločanja o usodi cilja, saj bodo roboti na vseh točkah procesa vodeni ročno. Zato so strahovi o podivjanih ubijalskih strojih iz Black Mirrorja ta hip še preuranjeni.

Gre pravzaprav za pravno regulacijo ravnanja,...

Slo-Tech - Pri Neuralinku so na letošnji predstavitvi (krajši video povzetek) napovedali, da nameravajo v roku šestih mesecev pričeti s kliničnimi preizkusi na ljudeh, obenem pa so se posvetili kopici tehničnih izboljšav v zadnjem času, pa tudi novi usmeritvi na manipulacijo možganskega režnja za vid.

Elon Musk je že za 2020 upal, da bo to leto, ko bo lahko s svojo družbo za razvoj živčnih vsadkov Neuralink pričel preizkuse na ljudeh, toda mejnik se je vedno znova vztrajno odmikal. Na današnji prezentaciji Show and Tell je razvpiti milijarder povedal, da so "vsi potrebni papirji na pristojnih agencijah" - to pomeni predvsem FDA - in da v podjetju menijo, da bi se postopki lahko začeli v roku šestih mesecev. Poleg ni odveč omeniti, da Neuralink še vedno išče kadre za vodenje kliničnih preizkusov in kot že vse tri takšne predstavitve v preteklih letih, je bila tudi današnja prvenstveno usmerjena v nabiranje novih strokovnjakov. Tokrat nekih bombastičnih novosti niti niso kazali in pravzaprav...

Science - Švicarski in nemški raziskovalci so s pomočjo možganskega vsadka prvič omogočili najosnovnejšo komunikacijo s popolnoma paraliziranim pacientom.

Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je kronična, napredujoča degenerativna bolezen motoričnega živčevja, pri kateri bolniki postopno izgubljajo nadzor nad telesom; običajno najprej v okončinah, nato pa v poznejših fazah tudi pri življenjsko pomembnih funkcijah, kot je dihanje. Takšna nesreča je leta 2015 zadela še neimenovanega Nemca, ko so mu pri 30 letih diagnosticirali ALS. Že leto pozneje so ga morali priključiti na aparat za strojno predihavanje, vse težja pa je bila tudi komunikacija z njim. Najprej je uporabljal podobno metodo kot Stephen Hawking: nadzor s pomikanjem očesa, s katerim je izbiral črke s posebne mreže. Toda v nekaj letih je izgubil še sposobnost nadzora očesnega zrkla in pred tremi leti je padla odločitev, da poskusijo še z zadnjo možnostjo, invazivnim možganskim vsadkom, oziroma vsaditvijo elektrod. Postopek je...

STAT - Ameriški raziskovalci so napravili prve gensko spremenjene miši, pri katerih je mogoče z natančno usmerjenimi ultrazvočnimi signali prožiti njihovo živčevje. Gre za enega uvodnih uspehov sonogenetike, ki obeta učinkovanje na živčevje brez invazivnih elektrod.

Genski inženiring že znamo uporabljati na množico koristnih načinov, kot je zdravljenje človeških bolezni ali povečevanje pridelka. Med bolj eksotične in zanimive naloge pa sodi modificiranje celic na način, da postanejo dovzetne za nove zunanje dražljaje, s tem pa nove oblike nadzora. Najbolj razburljiva tovrstna metoda je trenutno optogenetika, pri kateri se živčne celice modificira, da postanejo občutljive na svetlobo. Na ta način so v eksperimentih miškam na ukaz spreminjali počutje in z elektronskimi nahrbtniki upravljali gensko spremenjene kiborške kačje pastirje. Ali, če ostanemo pri bolj neposredno koristnih rečeh - lani so pokazali, da bo metoda uporabna tudi za zdravljenje nekaterih oblik slepote.

Problem...

Nature - Ameriškim znanstvenikom je uspel navdušujoč preboj v tehnologiji strojnih vmesnikov med možgani in računalnikom: tetraplegiku so s pomočjo možganskega vsadka omogočili, da je pisal s kar devetdesetimi znaki na minuto, dvakrat več od doslej dosegljive hitrosti.

Tehnologija invazivnih implantatov v možganih obeta, da bi lahko pacientom s težjimi poškodbami živčevja omogočila povrnitev nekaterih ključnih funkcij za normalno življenje, kjer je precej visoko na spisku neovirano komuniciranje z okolico. Ti ljudje - kot je bil na primer Stephen Hawking - danes zvečine uporabljajo zaznavo gibanja oči za to, da na razpredelnici izbirajo črke in besede. Na ta način lahko dobro izvežbani uporabniki pišejo ali govorijo s hitrostjo dobrih 45 znakov na minuto. Kdor je celo toliko nepokreten, da ne more uporabljati niti takšnega pristopa, bi si lahko v prihodnosti pomagal z vsadki v glavi. Dosedanji pristopi so v glavnem gradili na omenjenem izbiranju postavk s kurzorjem in na ta način dosegali...

Slo-Tech - Iz Neuralinka so presenetili z objavo videa, v katerem kažejo makaka, ki preko možganskega implantata brezžično z mislimi usmerja kurzor na zaslonu in igra pong. Gre za potrdilo preteklih trditev Elona Muska, a ni povsem jasno, zakaj je do njega prišlo prav zdaj, saj ga ne spremlja znanstvena objava.

Ko so v Neuralinku, podjetju Elona Muska za razvoj biokibernetskih živčnih vsadkov, pred dvema letoma pokazali prve podgane z implantati, je Musku mimogrede ušlo, da nekaj podobnega že počno tudi z opicami. Toda na lanski razvpiti predstavitvi pomanjšanih brezžičnih naprav je večina demonstracij pripadla prašičem, opic pa niso omenjali. Ker so na poti do eksperimentov na ljudeh praktično neobhodna tudi testiranja na primatih, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bomo videli tovrstno laboratorijsko žival, ki se na daljavo poigrava z računalnikom. Ta vloga je sedaj pripadla Pagerju, devet let staremu makaku.



Pagerju so šest tednov pred posnetkom vsadili dva implantata s po tisoč...

IEEE Spectrum - Avstralski raziskovalci so inovativen koncept elektrod za zajem možganske aktivnosti, ki imajo obliko žilnih opornic in jih na delovno mesto potisnejo s katetrom skozi vratno veno, naposled uspešno preizkusili tudi na ljudeh.

Pri opazovanju možganskih valov za uporabo v medicini imamo klasično dilemo med invazivnimi vsadki z relativno visoko natančnostjo zajema podatkov in pa neinvazivnimi metodami, ki pa premorejo slabšo resolucijo. Napredek beležimo iz obeh smeri; v Neuralinku na primer snujejo mehke elektrode, ki manj razdražijo tkivo, v Facebooku pa kape z vse višjo zmogljivostjo branja signalov s površja glave. Raziskovalci z Univerze v Melbournu pa so pred leti ubrali svojo pot, ki je nekje vmes med opisanima: elektrode za zajem podatkov so zapakirali v žilno opornico, kar imenujejo "stentrode" in jo prav do gibalnega režnja potisnejo skozi vratno veno. Metoda s tem ne zahteva vrtanja v lobanjo, a je tudi nekaj manj natančna kot sajenje šivank neposredno v možgane. Pred...

STAT - V Neuralinku, firmi Elona Muska za razvoj strojnih vmesnikov med računalnikom in človeškim živčevjem, so pokazali napredek v času od lanskega prvega razkritja svoje tehnologije. Možganski vsadek so uspeli pomanjšati in ga sedaj pretežno testirajo na prašičih.

Elon Musk je Neuralink pred štirimi leti ustanovil z namenom razvoja možganskih in živčnih vsadkov, ki bi živčne signale prevajali v strojni jezik in tako krmilili naprave, v bolj fantastičnih željah pa človeku celo omogočili spajanje z umetno inteligenco. Dobro leto dni je preteklo, odkar je možakar prvič odprl sicer dobro zapahnjena vrata podjetja. Takrat je pokazal inovativne mehke elektrode in stroj za njihovo hitro, robotizirano vsajanje v možgane. Znanstveni dokument okoli iznajdb je bil nato oktobra tudi objavljen v reviji Journal of Medical Internet Research. V petek je sledila osvežitev situacije, ki so jo priredili na sedežu podjetja v San Franciscu (skrajšani video povzetek). Musku je družbo od vsega začetka delal...

BBC - V petek je cena delnic Tesle padla za več kot 10 odstotkov, kar je znižalo tržno kapitalizacijo podjetja za 14 milijard dolarjev (navidezno so delničarji izgubili toliko premoženja), kasneje pa se je malo pobrala, tako da je bila izguba sedemodstotna. Padec se je zgodil v 30 minutah, kar se običajno zgodi podjetjem, ki se zapletejo v kakšno hudo katastrofo ali škandal. Pri Tesli pa je bil razlog ustanovitelj Elon Musk, ki je na Twitterju zopet čivkal nerazumljive trditve. V vrsti bizarnih objav je zapisal tudi, da je po njegovem mnenju tečaj delnic Tesle previsok in da bo prodal skoraj vso svojo lastnino. Rezultat je bil padec vrednosti delnice, ki je tudi Musku izbrisal tri milijarde dolarjev premoženja.

Musk je znan po svojih nenavadnih izjavah, ki se prelivajo tudi na Twitter. Zaradi tega je prišel v preteklosti že navzkriž z zakonom. Objave na Twitterju so namreč javne objave, kjer visoki predstavniki podjetij, ki imajo tudi notranje informacije, ne smejo manipulirati s ceno....

Slo-Tech - "Tole bo zvenelo popolnoma noro, a Starship bo v šestih mesecih prvikrat utirjen v orbito," je v živem prenosu iz teksaške Boca Chice napovedal Elon Musk, izvršni direktor podjetja SpaceX. V resnici na dogodku nismo izvedeli kaj pretresljivo novega, le to, da bodo njihovi štirje prototipi medplanetarne vesoljske ladje, ki jo je mogoče ponovno uporabiti, v naslednjih mesecih najprej opravili dva podorbitalna testna poleta do višine okoli 20.000 metrov, nato pa se prvič utirili tudi v orbito.

Starship naj bi v naslednjih letih človeštvu omogočil potovanja, denimo do Lune ali Marsa, pri čemer bo vesoljsko vozilo s sabo lahko nosilo tudi do 100 ton tovora in kakih sto potnikov. To naj bi dosegli tako, da bo plovilo bo takoj po vzletu dotočilo gorivo prek tankerjev, ki bodo krožili okoli Zemlje. Starship bo za razliko od prejšnjih načrtov oblečen v nerjaveče jeklo, namesto v ogljikova vlakna, plovilo bo v višino merilo kakih 50 m, s premerom 9 m in nosilnostjo okoli 150 ton. V...

The Verge - Elon Musk je na prvi javni predstavitvi Neuralinka, svojega podjetja za razvoj vmesnikov med možgani in računalnikom, pokazal robota za kirurško vsajanje mehkih elektrod v možgane in napovedal prve eksperimente na ljudeh že v prihodnjem letu.

Vstavljanje elektrod v človeške možgane je v tem stoletju že postala stalna praksa pri zdravljenju nekaterih tegob, na primer epilepsije in Parkinsonove bolezni. Vrhunec takšnega sporazumevanja med možgani in stroji danes predstavlja grob nadzor preprostih robotskih okončin, pa še to zgolj v eksperimentalnem okolju. Od pravega vmesnika med možgani in računalnikom, ki bi znal operirati s kompleksnimi podatki, nas loči še dosti znoja in potrebnih tehnoloških prebojev. Ravno to pa je...

The Verge - Lastnik in donedavni šef Tesle je spet udaril na Twitterju. Tokrat, vsaj za nas Evropejce, v pozitivnem smislu. Napovedal je namreč da bo staro celino v naslednjem letu stoodstotno pokril z omrežjem hitrih električnih polnilnic, znanih pod imenom Supercharger. Gre za način polnjena, s katerim je Tesla želela lastnike svojih vozil pripraviti do daljših potovanj, s Superchargerjem namreč v tridesetih minutah polnjenja mogoče pridobiti 270 kilometrov dodatnega dosega.

Trenutno je s takimi...

The Wall Street Journal - Prometne konice, raziskovanje vesolja, spreminjanja transporta. Nekdanji najboljši prijatelj Donalda Trumpa Elon Musk ima velike ambicije za reševanje svetovnih izzivov. Ima pa tudi denar in vpliv, da vsaj lahko poizkusi uresničiti najbolj nore ideje. In najnovejša Muskova podjetniška pustolovščina želi povezati računalnike in človeško zavest, poroča The Wall Street Journal. Muskov startup, poimenovan Neuralink, že vsaj slabo leto razvija tehnologijo, ki bo omogočala ljudem komuniciranje z napravami brez fizičnega vmesnika. Ter tudi shranjevanje svojih misli naračunalniških sistemih. Dodana vrednost same tehnologije pa naj bi bila tudi rast kognitivnih sposobnosti uporabnika.

In kako to mislijo storiti? Za sedaj...