Slo-Tech - Če je na temnem delu spleta (darknet) možno kupiti droge, orožje, ukradene številke kreditnih kartic. ponarejene dokumente in podobno, ni presenetljivo, da je tudi epidemično blago našlo svoj trg. Raziskovalci s CheckPoint so analizirali ponudbo in ugotovili, da se je ponudba letos potrojila.

Kupci v ZDA lahko za 500 dolarjev kupijo cepivo (po trditvah prodajalcev avtentično), za 150 dolarjev pa lahko dobijo lažno cepilno knjižico o cepljenju proti covidu. Naprodaj so vsa odobrena cepiva in še kakšno: Pfizer, Moderna, Johnson & Johnson, AstraZeneca, Sputnik inSinopharm, oglasov pa več kot tisoč. Ali je v njih res aktivna učinkovina in če je (bila), ali so bila hranjena na primernih pogojih, je seveda neznano. Še najceneje se prodajajo negativni rezultati testov, ki stanejo od 25 dolarjev dalje.

Raziskovalci so tudi poizkusili kupiti kakšen primerek cepiva. S prodajalcem so si dopisovali prek Telegrama, na koncu pa so morali plačati 500 dolarjev v bitcoinu. Prejeli so že številko...

Slo-Tech - Pri okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 trenutno v splošnem velja, da 10 dni po prvem pojavu simptomov bolniki niso več nevarni ostalim. Virus pa začnejo naokoli trositi približno 48 ur pred pojavom simptomov. Kdor okužbo tolerira asimptomatično, prav tako 10 dni po pozitivnem testu niso več nevarni. V Sloveniji se držimo priporočil, da je treba v izolaciji ostati 10 dni po nastopu simptomov, če v zadnjih 48 urah izolacije simptomov ali drugih znakov bolezni ni več. Kužnosti ne smemo zamenjevati s pozitivnim rezultatom testa PCR, saj slednji zazna zelo nizke koncentracije virusnih delcev, ki so lahko posledica živega virusa ali pa mrtvih ostankov po bolezni. Zato je test PCR ena izmed informacij, ki jih zdravniki uporabljajo pri postavitvi diagnoze.

Obstajajo pa izjeme, ki so kužne še precej dlje. V reviji Cell poročajo o primeru (case study), ko je bila bolnica okužena 105 dni (toliko časa so bili testi pozitivni), od tega je bila kužna vsaj 70 dni. Ves čas ni kazala nobenih...

Mladina - Mobilna aplikacija za sledenje stikov #OstraniZdrav je kot kaže vendarle uspela najti pot na nekoliko večje število mobilnih telefonov. Dnevno število javljenih okuženih dnevnih ključev (TEK-ov) se je namreč v primerjavi s septembrom, ko jih je bilo kvečjemu nekaj na dan, konkretno povečalo. V soboto jih je bilo npr. že čez 900, iz česar je mogoče sklepati, da je na ta dan okužbo javilo verjetno nekje med 100 in 200 pozitivnih uporabnikov, s čimer so na možnost opozorilo še kakšnih nekaj 1000 drugih uporabnikov aplikacije, s katerimi so bili v zadnjih 14 dneh v stiku (vsak uporabnik, ki javi okužbo, namreč sporoči po en dnevni ključ za vsakega od zadnjih 14 dni, ko je uporabljal aplikacijo). Opisani obseg obveščanja sicer še zdaleč ne pokrije vseh okužb (v petek skoraj 900), je pa vseeno izjemno dobrodošel, sploh odkar je državna epidemiološka služba v četrtek zavoljo preobremenjenosti prenehala z ročnim iskanjem stikov, s čimer je aplikacija #OstraniZdrav ostala edini mehanizem,...

Slo-Tech - Trenutno poteka razvoj skoraj dvesto različnih cepiv proti covidu-19, ki uporabljajo zelo različne pristope. Cepiva v glavnem delimo v štiri velike skupine: oslabljene in inaktivirane viruse, rekombinantne virusne proteine, RNK/DNK viruse, dostavo z adenovirusi. Končni cilj je v vseh primerih enak, to je sprožiti odziv pridobljenega imunskega sistema, ki ustvari protitelesa proti virusu. Protitelesa so posebni človeški proteini, običajno v obliki Y (a obstaja jih več), ki se močno in specifično vežejo na določen del virusa (antigen). Ta ob kasnejši okužbi prepoznajo antigen in ga z vezavo nanj deaktivirajo.

Oslabljeni virusi so živi, a so zaradi obdelave šibkejši, kar je najnevarnejši način izdelave cepiv in se razen v redkih primerih (npr. cepivo proti otroški paralizi za nerazviti svet, kjer ni možno zagotoviti medicinskega cepljenja celotne otroške populacije) ne uporablja več. Inaktivirani virusi pa so že varnejši, saj ne morejo povzročiti bolezni. V obeh primerih pride telo v...

Slo-Tech - Teden dni po prvem potrjenem primeru ponovne okužbe s SARS-CoV-2, ki je bila tedaj asimptomatična, raziskovalci poročajo o še enem primeru. Osnutek znanstvenega članka raziskovalcev z Univerze v Nevadi še ni objavljen v reviji The Lancet in še ni bil recenziran (peer review), zato bo treba na dokončno potrditev navedb v njem še nekoliko počakati. Trenutno pa kaže, da se je 25-letnik iz Rena v Nevadi drugih okužil 48 dni po prvem izbruhu bolezni, le da je bilo drugič njegovo stanje resnejše in je moral celo na intenzivno nego.

Da bo pri 25 milijonih okuženih nekaj ljudi virus dobilo večkrat, ni presenetljivo. Imunski odziv je pri vsakem posamezniku drugačen in četudi je proti virusu možno razviti čredno imunost (česar še ne vemo), bo nekaj ljudi ustvarilo prešibak imunski sistem, da bi bili sami zaščiteni. To je v resnici razlog, da se tudi pri cepivih zahteva široko precepljenost. Le takrat namreč virus ne more krožiti po populaciji, s čimer so zaščiteni tudi tisti, ki ne smejo...

Slo-Tech - Vsake toliko časa se zlasti po internetu razširijo anektodična poročila o posameznikih, ki so dobili covid-19 kmalu zatem, ko so ozdraveli, pri čemer so nekatere zabeljene še s trditvami, da je potek bolezni vdrugo težji, hujši, daljši. Pred skoraj pol leta, ko je bil virus od Evrope še precej oddaljen, hkrati pa smo o njem vedeli manj, je bil konsenz, da ponovna okužba v kratkem času ni možna in da gre za ostanke virusa. Pol leta pozneje se mnenje večine strokovnjakov ni spremenilo, piše The New York Times, a hudič se skriva v detajlih.

Vprašanje, ali smo po premagani bolezni imuni na ponovno okužbo in kako dolgo ta imunost traja, ni pomembno le za posameznika, temveč ima vpliv tudi na epidemiološki boj proti bolezni. Če namreč lahko kmalu zbolimo ponovno, potem čredne imunosti ni možnost doseči, kar slika distopično prihodnost sveta s trajno navzočim covidom-19. Če pa po drugi strani imunost traja dlje časa, najraje več let, je čredno imunost možno doseči z okužbo velikega dela...

Slo-Tech - Med poplavo poročanja o koronavirusu, kjer nas skorajda nič ne more več presenetiti, je za nekoliko več pozornosti poskrbela novica, da naj bi se nekateri ljudje vdrugo okužili z virusom. Ker koronavirus ne mutira tako zelo hitro, bi morali biti ljudje, ki prebolijo okužbo, vsaj dva meseca po izbruhu bolezni še zaščiteni. Za zdaj kaže, da so mediji pozitivne teste napihnili in vzeli iz konteksta. Strokovnjaki opozarjajo, da vemo o virusu še zelo malo, ponovni pozitivni testi pa še ne pomenijo, da se je posameznik na novo okužil in da bo spet bolan.

Tak primer je japonska turistična vodička, ki je bila drugič pozitivna na koronavirus. Prvi pozitivni test so ji opravili konec januarja, potem pa so jo 1. februarja odpustili iz bolnišnice, ker ni več kazala simptomov bolezni. Na Kitajskem, kjer je bolezen najprej izbruhnila, je primerov drugega pozitivnega testa še več. Pri ostalih koronavirusih, ki povzročajo v glavnem prehlade (razen tistih dveh za sars in mers), ponovne okužbe niso...

Science Magazine - Preizkus treh novih zdravil proti eboli v Vzhodnem Kongu je dal navdušujoče rezultate, saj sta dve od njih v primeru zgodnjega zdravljenja smrtnost zmanjšali na zgolj desetino obolelih.

Na vzhodu Demokratične republike Kongo od lanskega avgusta poteka izbruh ebole, ki je doslej zahteval okoli 2800 obolelih in 1800 smrtnih žrtev. S tem gre za drugo največjo epidemijo v zgodovini, po zahodnoafriški med letoma 2013 in 2016, ko je zbolelo čez 28.000 ljudi in jih umrlo dobrih 11.000. Toda hkrati je najnovejši izbruh prelomen glede uspeha v človekovem boju s to boleznijo. Eksperimentalno Merckovo cepivo deluje in naj bi zagotavljalo zelo visoko stopnjo zaščite pred okužbo, sedaj pa smo deležni pozitivnih novic tudi pri zdravljenju tistih, ki so že zboleli.

Lanskega...

Slo-Tech - V najnovejši raziskavi, ki sta jo skupaj izvedla Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ameriški Center za nadzor bolezni (CDC), ugotavljajo, da se je v zadnjih treh letih število okužb z ošpicami povečalo. Razlog je nezadostno cepljenje, saj je zelo malo držav doseglo cilj iz leta 2000, to je 95-odstotna precepljenost. V številnih razvitih državah precepljenost upada.

Od leta 2000 do 2017 se je število primerov ošpic znižalo za 80 odstotkov. Od dobrega pol milijona prijavljenih primerov (v resnici se jih zgodi bistveno več, saj večina ni prijavljenih - ocenjujejo, da jih je 6,7 milijona) je to število upadlo na sto tisoč. V tem času so s cepljenjem preprečili 21 milijonov smrti, na kolikor...

Slo-Tech - Raziskovalci z UCLA so dosegli pomemben mejnik v iskanju zdravila proti HIV-u, ki se raziskovalcem izmika že polna tri desetletja. V praksi so demonstrirali, da lahko z gensko modifikacijo matičnih krvotvornih celic vzgojimo celice imunskega sistema, ki so namenjene uničenju HIV-a in tako znatno okrepimo imunski odgovor na okužbo s HIV-om. Za zdaj sicer v - miših.

Mnogokrat beremo, da je HIV oziroma njegova posledica AIDS neozdravljiv, ker ga imunski sistem ne zazna in zato lahko neovirano počne škodo po telesu. To ne drži. V akutnem stadiju bolezni, ki nastopi šele nekaj tednov po okužbi (zato so tudi testi okuženosti v prvih tednih po izpostavljenosti lažno negativni!), se v telesu izvede obsežen odgovor, v katerem se...

Slo-Tech - Prvi teden v oktobru je tradicionalno namenjen Nobelovim nagradam in tudi letos je tako. Začne se z Nobelovo nagrado za medicino, katere prejemnike je danes ob 11.30 uri v Stockholmu objavila Švedska kraljeva akademija znanosti. Letošnjo nagrado za dosežke na področju medicine prejmejo Bruce Beutler (ZDA), Jules Hoffmann (Luksemburg) in Ralph Steinman (Kanada) za delo na področju imunologije.

Bruce Beutler in Jules Hoffmann...