Slo-Tech - V državi, ki je po številu nadzornih kamer na število prebivalcev na tretjem mestu na svetu, je sodišče razsodilo, da je policijska uporaba tehnologije za prepoznavanje obrazov v trenutni obliki kršitev več zakonov in človekovih pravic. Glavni problem je nedoločenost ureditev in premalo varovalk, ki dajejo policiji široke možnosti interpretacije, kdaj in kako uporabljati avtomatično prepoznavanje obrazov (AFR).

Prva je tehnologija v Veliki Britaniji začela uporabljati policija v južnem Walesu pred tremi leti. Na večjih dogodkih, kot so na primer nogometne tekme, so s prepoznavanje obrazom iskali osebe, ki so jih že pred tem želeli iskali. Rezultati so bili katastrofalni, saj je bilo od 2500 zadetkov kar 92 odstotkov lažno pozitivnih. A tehnologije niso nehali uporabljati, temveč so jo nadgrajevali. Prebivalec Cardiffa je zato policijo leta 2019 tožil, češ da so mu z optičnim prepoznavanjem obraza v letih 2017 in 2018 kršili pravice. Čeprav je na prvi stopnji izgubil, je sedaj...

Slo-Tech - Še pred koncem leta, po najnovejših napovedih pa že kar novembra, bo v Franciji stekel program Alicem. Ta bo vsem državljanom prinesel digitalno identiteto, ki bo povezana s prepoznavanjem obraza. Ker alternative digitalna identiteta za zdaj ne predvideva, so se številne organizacije za varovanje zasebnosti in tudi informacijski pooblaščenec CNIL že oglasile z nasprotovanjem. La Quadrature du Net je celo vložila tožbo proti državi, s katero želi ustaviti projekt Alicem, kar se zagotovo en bo zgodilo.

Digitalne identitete postajajo po vsem svetu čedalje pomembnejše, saj z njimi vlade državljanom po elektronskih poteh omogočajo dostop do potrebnih podatkov in poslovanje z državo. V Sloveniji se največkrat uporabljajo digitalna potrdila, na Kitajskem pa imajo na primer sistem s prepoznavanjem obrazov, ki je povezan z državnimi bazami in vodi natančno statistiko o obnašanju državljanov. V Franciji zagotavljajo, da tako obsežnega sistema, ki bi bil povezan z ostalimi bazami, ne bo.

V...

Bloomberg - Po vzoru Kitajske tudi Indija želi postaviti enotni državni sistem za prepoznavanje obrazov, s katerim želi pomagati kronično kadrovsko podhranjeni policiji (1 policist na 724 prebivalcev, v Sloveniji je to razmerje 1:294). Prihodnji mesec načrtujejo objavo javnega razpisa za postavitev centraliziranega sistema, ki bi bil povezan s podatki, ki jih zajame več milijonov kamer po državi, in z drugimi bazami podatkov, denimo z bazo prstnih odtisov. Sistem bodo uporabljali za prepoznavanje kriminalcev, pogrešanih oseb in mrtvih, so dejali.

Nevladne organizacije, kot je Internet Freedom Foundation, so že izrazila zaskrbljenost. Indija je država, ki nima zakonodaje o varovanju osebnih podatkov in ki ima dolgo zgodovino cenzure interneta. Postavitev sistem brez ustreznih varovalk, ki ga bodo zgradile in verjetno tudi vzdrževale tuje multinacionalke, predstavlja potencialno veliko nevarnost.

V državi imajo slabe izkušnje s postavitvijo sistema Aadhaar, ki povezuje biometrične podatke...

Slo-Tech - V 11. srednji šoli v kitajskem mestu Hangzhou uvajajo tehnologijo prepoznavanja obrazov, ki pa je ne bodo uporabljali za identifikacijo ali prepoznavanje nepridipravov, temveč za nadzor nad pozornostjo dijakov v realnem času. S to tehnologijo bodo vsakih 30 sekund analizirali izraze na obrazu dijakov, ki jih bodo razvrstili kot vesel, jezen, prestrašen, zbegan ali razburjen. Prav tako bo sistem beležil, kako pogosto dijaki zapisujejo snov, berejo, postavljajo vprašanja ali spijo med poukom. Gre za sistem inteligentne učilnice, ki bo nadgradil obstoječe prepoznavanje obrazov, ki ga uporabljajo za beleženje prisotnosti, zaračunavanje obrokov in pri izposoji knjig iz knjižnice.

Podatki se bodo hranili na lokalnem strežniku, učitelj pa bo imel do njih dostop v realnem času kar izza...

Slo-Tech - Ta teden se je zakonski osnutek Investigatory Powers Bill vendarle prebil skozi oba domova britanskega parlamenta, s čimer mu do uveljavitve kot Investigatory Powers Act 2016 (IPA) manjka le še podpis kraljice, kar je le še formalnost. S tem Velika Britanija uzakonja nadzor nad internetom, ki presega ureditev v vseh ostalih zahodnih državah. Številne organizacije za zaščito državljanskih pravic, med njimi tudi Amnesty International in EFF, so že med zakonodajnim postopkom izpostavile kršitve osnovnih pravic, ki jih zakon prinaša. Proti zakonu so se izrekle celo multinacionalke, kot sta Apple in Twitter, nekaj parlamentarnih odborov in Združeni narodi. V medijih se je zakona že prijel vzdevek Snooper's Charter, to poimenovanje so večkrat uporabili tudi poslanci med...

Forbes - Španski informacijski pooblaščenec je Googlu izrekel globo zaradi lanske spremembe Googlove politike zasebnosti, s katero je podjetje združilo zbrane podatke o uporabnikih svojih različnih storitev (iskanje, YouTube, Gmail itd.) in ustvarilo enotne profile podatkov o uporabnikih. Medtem ko je šla sprememba skozi sito varuhov zasebnosti v ZDA brez težav, se je v Evropi zataknila v večini držav, ker je v nasprotju z evropsko zakonodajo. Google je od francoskega CNIL-a in varuhov iz 24 drugih držav prejel pisno zahtevo, naj do oktobra lani posredujejo dodatna pojasnila in omogočijo izstop iz politike uporabnikom, ki bi to želeli (opt-out). To se ni zgodilo, zato so v več državah uvedli postopek zoper Google.

...

New Scientist - V ZDA se pripravlja nov sistem za množični nadzor, ki ga predlagatelji, financerji in podporniki utemeljujejo z bojem proti terorizmu in kriminalu. Začenja se namreč uresničevati program NGI (Next Generation Identification), v katerega bo FBI vložil milijardo dolarjev, zamislili pa so si ga že davnega leta 2005. Sistem so preizkusno v nekaterih zveznih državah že začeli uporabljati, do konca leta 2014 pa naj bi zaživel v celotnih ZDA. Implikacije so raznovrstne.

NGI bo namreč vzpostavil centraliziran sistem za sledenje posameznikom na podlagi biometričnih podatkov - posnetki šarenice, sledovi DNK in prepoznavanje govora, seveda pa bo v prvi vrsti v uporabi prepoznavanje obraza (facial recognition). Nekaj...

Slashdot - Naomi Klein v članku China's All-Seeing Eye, objavljenem na portalu Rollingstone.com opisuje eksperiment Kitajske z nadzorno tehnologijo v mestu Šenžen.

Kitajska je mesto Šenžen ustanovila pred 30 leti in sicer kot posebno ekonomsko cono. Mesto so zgradili iz nič (pred tem je bila tam manjša ribiška vasica), danes pa ima mesto 100.000 tovarn in 12,4 milijona prebivalcev, v njem pa proizvajajo vse od prenosnikov, TV aparatov, mobilnih telefonov, iPodov, tiskalnikov in avtomobilov.

Šenžen je po eni strani kitajski ekonomski in socialni eksperiment, hkrati pa se je Kitajska v Šenženu odločila izvesti še en eksperiment. V okviru projekta Zlati ščit (Golden Shield) so se Kitajci tako odločili - seveda zgolj zaradi nadzora kriminala - razviti, testirati in pilotno uvesti obsežno nadzorno tehnologijo.

V zadnjih dveh letih so tako v mestu Šenžen namestili okrog 200.000 videonadzornih kamer (v prihodnjih letih načrtujejo namestitev do dveh milijonov kamer), kamere pa nameravajo povezati...