Slo-Tech - Dober teden mineva, odkar smo nazadnje pogledali, kako se vesoljski teleskop James Webb obnaša. Štiriindvajset dni po izstrelitvi je prepotoval že 1,34 milijona kilometrov, torej mu do cilja manjka še 100.000 kilometrov. Njegova hitrost je upadla na 0,25 kilometra na sekundo, temperatura senčne strani pa je padla pod -200 °C in je že blizu končne temperature. Čez pet dni bo teleskop na cilju, a dela mu še zdaleč ne bo zmanjkalo. In cilj ni fiksna točka v prostoru (L2), temveč bo okoli nje krožil.

Teleskop se je že pravilno razprl, a vsi kosi vendarle še niso na svojem mestu. Šesterokotna zrcala, ki bodo usmerjala zbrane signale v detektor, se morajo postaviti v pravilni položaj. Med potovanjem so bila nekoliko skrita, sedaj pa se morajo dvigniti za 1,25 centimetra. Ker to poteka s hitrostjo okrog milimetra na dan, bodo na svojih mestih ravno do konca tedna. Ker je premikanje tako občutljiv postopek, ne gre pri vseh zrcalih sočasno in predvsem gre zelo počasi. Tudi ko bodo zrcala...

Nature - Kitajski radioteleskop FAST s kar petsto metrov veliko anteno je uspešno prestal triletno preizkušanje in bo prihodnji mesec naposled odprt za znanstvenike z vsega sveta.

Radijski teleskopi - se pravi, senzorji, ki zaznavajo radijske valove - so še vedno naše poglavitno okno v tiste bolj oddaljene globine vesolja. Poznamo dva osnovna načina za surovo jačanje njihovih zmogljivosti na Zemlji. Pri prvem antene povezujemo v velika omrežja, da dobimo observatorije, kakršen je na primer Atacama Large Millimeter Array (ALMA). Med seboj je mogoče povezati tudi observatorije na različnih koncih planeta, kar so nedavno uporabili za prvi "posnetek" črne luknje. Na ta način se prvenstveno poveča ločljivost opazovanja. Druga, tehnično zahtevnejša možnost, je širjenje krožnika, ki lovi signale. Tu je bil doslej prvak sloviti portoriški teleskop Arecibo s premerom tristotih metrov, ki pa mora sedaj predati štafeto, kajti v odročnem delu jugozahodne kitajske province Gvidžou so se končala...

Nature - Ameriška Nacionalna znanstvena fundacija in njena britanska vrstnica sta zagotovili potrebnih 35 milijonov ameriških dolarjev za nadgradnjo gravitacijskih observatorijev projekta LIGO na verzijo Advanced LIGO+, s katero naj bi zmogli zaznati po več gravitacijskih dogodkov na dan.

Projekt opazovanja gravitacijskih valov LIGO je leta 2015 spisal zgodovino s prvo potrjeno zaznavo takšnih valov - motenj v prostor-času, ki odpirajo novo polje opazovanja pojavov v vesolju. Po domače povedano: če so teleskopi naše oči, potem so gravitacijski senzorji naš sluh. Observatorija v Louisiani in Washingtonu sestavlja gigantski optični interferometer s po dvema štirikilometrskima "rokama" na vsaki od lokacij. Odkritje je prišlo šele...

Slo-Tech - Peta zaznava gravitacijskih valov, ki so jo znanstveniki objavili včeraj, predstavlja eno največjih prelomnic v astrofiziki, saj smo prvikrat dogodek, ki jih je povzročil, lahko tudi videli. Predhodne štiri primere gravitacijskih valov so povzročile črne luknje, ki so se zlile, ob čemer ne izsevajo nič svetlobe. To pot pa sta se zlili dve nevtronski zvezdi, s čimer se sproti tudi veliko elektromagnetnega valovanja, ki ga naši teleskopi lahko vidijo. In so tudi ga.

Dogodek se je po zemeljskem času zgodil 17. avgusta letos, ko sta se v galaksiji NGC 4993 dovolj približali nevtronski zvezdi z masama, ki sta približno enaki kot masa našega Sonca. Zaradi tega ste se nevtronski zvezdi zlili, kar je prvi opažen primer...

Slo-Tech - Najprej je trajalo sto let, da smo jih prvikrat zaznali, odtlej pa se odkritja vrstijo kot po tekočem traku. Gravitacijske valove so v slabih dveh letih zaznali že štirikrat, znanstveniki pa verjamejo, da se bo s čedalje občutljivejšimi detektorji ta trend še stopnjeval. Najnovejši primer gravitacijskih valov je poleg ameriških detektorjev zaznal tudi interferometer Virgo v italijanski Pisi. O odkritju pišejo v Physics Review Letters.

Da bi lahko pri pospeševanju teles z ogromno maso nastali gravitacijski valovi, je Einstein matematično pokazal leta 1916. Sama zamisel v resnici ni nič kaj pretresljiva, saj tudi elektromagnetno valovanje proizvajamo z mahanjem z nabitimi delci. Z mahanjem z masivnimi telesi bi na enak način proizvedli gravitacijske valove, če se...

BBC - Po dolgem iskanju in lažnih alarmih so jih sedaj zaznali že drugič! Observatorij LIGO v Louisiani je že drugič zaznal gravitacijske valove v prostor-času, ki so posledica izjemno masivnih dogodkov v vesolju. Dobro ujemanje med izmerjenimi rezultati in napovedmi teorije kaže, da je Einstein pravilno napovedal obstoj in obnašanje gravitacijskih valov, kar smo prvikrat ugotavljali že februarja.

Lov na gravitacijske valove je do februarskega odkritja trajal dolgo, ker jih je izjemno težko zaznati....

Slo-Tech - Danes je velik dan kozmologijo in fiziko nasploh, saj so predstavniki ameriškega observatorija LIGO na novinarski konferenci sporočili, da so prvikrat v zgodovini uspeli zaznali gravitacijske valove. S tem so potrdili en, še nepotrjen del Einsteinove splošne teorije relativnosti, za katerega smo dokaz točno sto let (teorija je iz leta 1915, izpeljava gravitacijskih valov pa iz 1916). A pojdimo lepo od začetka, lahko pa tudi preskočite takoj na znanstveni...

Slo-Tech - Ameriški LIGO (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory) je po petih letih spet začel iskati dokaze za obstoj gravitacijskih valov, ki bi elegantno dokazali pravilnost inflacijske teorije vesolja. Slednja predpostavlja, da se je v zelo zgodnji fazi vesolje izredno hitro napihovalo. To hitro širjenje bi povzročilo dovolj močne gravitacijske valove, ki bi jih lahko zaznali še danes. Lani je projekt BICEP2 domnevno odkril dokaze za obstoj gravitacijskih valov, a so letos ugotovili, da so se zmotili. To seveda ne pomeni, da gravitacijskih valov ni, pomeni le, da jih z merjenjem polarizacije sevanja ozadja niso zaznali.

Gravitacijske valove si je sicer zamislil že Einstein 1916 in v principu nastanejo tudi, če s kovinsko palico mahate po zraku. Problem...