Slo-Tech - Ljudje smo stalno navzoči v vesolju že dobrega četrt stoletja, odkar je 2. novembra 2000 na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela prva posadka. Že dolga desetletja pred tem so bili ljudje v orbiti dlje časa, in sicer na postajah Skylab, Saljut in Mir, a s presledki. Od konca leta 2000 pa človeška noga ni nikdar zapustila ISS-a, s tem pa tudi Zemljine orbite in vesolja. Vesolje se začne 100 kilometrov nad tlemi, ISS pa kroži približno 400 kilometri nad Zemljo.

Zadnjega oktobra 2000 so William Shepherd, Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljev na raketi sojuz odbrzeli na ISS, ki je do danes gostila približno tristo ljudi. Ti so v tem času izvedli več kot 4000 znanstvenih eksperimentov, iz česar je nastalo več kot 4400 znanstvenih člankov. Graditi so jo začeli leta 1998, ko je bil svet še precej drugačen od današnjega, hladne vojne je bilo konec, sodelovanje med nekdanjima blokoma pa čedalje bolj zgledno. Eden izmed rezultatov je bil ISS kot naslednika Mira.

A ISS ne bo večna. Njena...

Nature - Kljub nekaj zastojem zaradi vojn in epidemij se človeška vrsta vse od nastanka uspešno širi, tako da danes šteje okrog 7,8 milijarde živih posameznikov (v celotni zgodovini je živelo okrog 100 milijard ljudi). Raziskovalci z Weizmannovega inštituta v izraelskem Rehovotu so izračunali, koliko snovi smo proizvedli. Ocenili so, da je prvikrat v zgodovini masa vseh predmetov in izdelkov, ki smo jih ljudje proizvedli, večja od celotne biomase na planetu. Z drugimi besedami to pomeni, da smo proizvedli več kot vsa ostala živa bitja skupaj.

Zapisano ne pomeni, da ljudje tehtamo tako veliko - 7,8 milijarde je v primerjavi z Zemljo še vedno majhna številka. Tako čez palec tehtamo okrog 400 milijonov ton. A po drugi strani so vsi ti iznajdljivi osebki proizvedli 1,1 bilijona ton izdelkov (140 ton na živega človeka, 11 ton na človeka v zgodovini), kar je ravno enako kot znaša suha masa vseh rastlin, živali, gliv, bakterij, arhej in enoceličarjev. Leta 1900 je masa človeških izdelkov obsegala...

Tom's Hardware - Kalifornijsko podjetje Cerebras je pokazalo računalniški sistem CS-1, ki je zgrajen okoli največjega čipa na svetu WSE, razkritega avgusta.

Letošnjega avgusta je Cerebras, mlada firma iz San Francisca, na dogodku Hot Chips presenetila z razkritjem gromozanskega procesorja Wafer Scale Engine (WSE). Kot namigne že ime, gre za čip velikosti skoraj celotne silicijeve rezine, z merami 22×22 centimetrov, katerega lastnosti gredo kar težko z jezika. 400.000 procesnih jeder, 1,3 bilijona tranzistorjev, 18 gigabajtov predpomnilnika in pomnilniška prepustnost 9 petabajtov na sekundo. Čudo je zgrajeno v TSMCju v 16-nanometrskem procesu, Tajvanci pa so morali zanj napraviti povsem samosvojo proizvodno linijo. WSE je namenjen superračunalniškim nalogam, prvenstveno na področju strojnega učenja. Smisel tako velikega monolitnega čipa je v hitrosti in učinkovitosti komunikacije elementov na njem napram rešitvam, ki združujejo več ločenih procesorjev. V delovanju tako WSE zahteva 15 kW električne...

NASA - Na današnji dan pred 20 leti je ruska raketa Proton v orbito ponesla modul Zarja, ki je meril 13 x 4 metra in tehtal 19 ton. Do danes se ji je pridružilo še šestnajst modulov pod tlakom in več zunanjih modulov. Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je stara 20 let. Gre za enega največjih uspehov človeške vrste, a v zadnjih mesecih je imela ISS precej težav, zato se upravičeno postavlja vprašanja, kako dolgo bo še delovala. Po trenutnih načrtih naj bi jo upokojili leta 2028 ali pozneje.

ISS ni le tehnični in inženirski dosežek, temveč predstavlja spomenik sodelovanju med narodi. Pri projektu, ki sta ga začeli Rusija in ZDA, danes sodelujejo še Japonska, Kanada in Evropska vesoljska agencija. ISS je eden izmed projektov, ki terjajo nenehno komunikacijo med...

NASA - Včerajšnja izstrelitev sojuza je šla po zlu, potem ko se je sprožil samodejni sistem za evakuacijo astronavtov in raketa ni dosegla orbite. Ameriški astronavt Nick Hague in ruski kozmonavt Aleksej Ovčinin sta varno pristala v Kazahstanu in nista poškodovana. Spodleteli prevoz astronavtov na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) je opomnik, da prevoz ljudi v vesolje še vedno ni rutinski in da je vsaka misija tvegana. Pričakovati je obsežno preiskavo, prav tako pa spremembe v načrtovanju aktualne misije.

Odkar so Američani upokojili raketoplane Space Shuttle, so ruski sojuzi edini način za prevoz ljudi na ISS. Raketa sojuz je kapsulo...

Slo-Tech - Ko je pred dvema tednoma razneslo raketo Falcon 9 in s tem tudi plovilo SpaceX Dragon na misiji CRS-7, so se nemudoma postavila tri vprašanja. Ali bo imela Mednarodna vesoljska postaja (ISS) dovolj zalog za svojo posadko, kaj je šlo narobe pri izstrelitvi in koliko bo vse skupaj stalo. Odgovor na prvo vprašanje smo dobili že v nekaj urah, tretja neznanka pa je razjasnjena sedaj. Ostaja le še glavno vprašanje, kaj je šlo narobe.

ISS je imela dovolj zalog, da bi posadka brez težav preživela do oktobra. Pred tednom dni so Rusi uspešno izstrelili Progres, ki je tri dni pozneje na ISS uspešno pripeljal nove zaloge, zato težav za posadko ne bo. ISS je namreč ta teden dobil 1,4 tone...

Slo-Tech - Podjetje SpaceX, ki za NASO po pogodbi opravlja komercialni prevoz tovora na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), je pred nekaj minutami izgubilo raketo Falcon 9 v1.1 in posledično celotno misijo CRS-7. Približno poltretjo minuto po vzletu, ko je raketa dosegla točko največjega zračnega upora, jo je razneslo. Raketa Falcon 9 in plovilo Dragon sta v celoti uničena, misija CRS-7 pa neuspešna. SpaceX je začel analizo telemetričnih podatkov, na predvideno mesto padca v morje pa so že poslali preiskovalne ekipe, ki bodo skušale ugotoviti razlog za izgubo plovila.

Prvih šest misij CRS, s katerimi SpaceX vozi tovor na ISS, je bilo uspešnih. Program CRS, ki za SpaceX do konca prihodnjega obsega skupno 12 misij, je zato NASA podaljšala z razpisom za CRS 2 za obdobje v letih 2017-2024....

Ars Technica - Vesoljske smeti so problem, o katerem so že pisali. Odsluženi sateliti, ostanki trkov, eksplodirane rakete in tudi povsem naravni asteroidi krožijo okrog Zemlje v različnih orbitah. V orbiti približno 400 kilometrov nad površjem najdemo tudi Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), zato tam ostale smeti niso zaželene. Ker pa jih je vseeno nekaj, ima ISS zelo dodelan sistem za spremljanje in izogibanje.

Nevarnosti, ki jih povzročajo gneča in smeti v vesolju, niso le teoretične. Prvikrat smo to videli leta 2009, ko sta trčila delujoč satelit sistema Iridium in odsluženi ruski satelit, pri čemer sta razpadla na ogromno drobnih koščkov. Najaktualnejši primer se je zgodil pred poldrugim mesecem, ko je Ekvador izgubil svoj satelit v trčenju. Hitrosti tam zgoraj so pač...

NASASpaceFlight.com - Ruska vesoljska agencija je danes v orbitu poslala plovilo Progress, ki bo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) pripeljalo pomembne zaloge hrane in zraka. Progress M-13M na ISS pelje 2,9 tone tovora, od tega 750 kg goriva, 50 kg kisika, 420 kg vode in poldrugo tono tehnične in znanstvene opreme. Plovilo so izstrelili ob 11.11 uri po srednjeevropskem času z izstrelišča Bajkonur, po devetih minutah leta je doseglo stabilno orbito, v sredo pa se bo spojilo z ISS.

To je prva izstrelitev plovila Progress po avgustovski nesreči, ko je Rusija po 320 sekundah leta izgubila Progress M-12M. To je bila prva nezgoda z izgubo, ki je doletela plovila Progress. Ruska vesoljska agencija je po...