Science - Kakorkoli že merimo znanstveno produktivnost ali odličnost, so profesorji oziroma vodje raziskovalnih skupin na najelitnejših univerzah pri vrhu. Najbolj preprosto merilo je število znanstvenih objav, a tudi po številu citatov, prejetih nagrad, izšolanih in usposobljenih študentov, ki postanejo raziskovalci, so rezultati podobni. Elitne univerze prevladujejo. Razlike se pojavijo že zgodaj v karieri raziskovalcev s teh univerz in vztrajajo skozi celotno kariero. Vprašanje je, zakaj.

V raziskavi, ki je analizirala 78.802 raziskovalcev z 262 ameriških univerz, so na Univerzi Boulder v Koloradu ugotovili, da je razlog zelo preprost. Na elitnih univerzah imajo na voljo več ljudi, zato je njihov prispevek preprosto večji. Razlog ni meritokratski, saj zaposleni na elitnih univerzah niso toliko boljši, temveč imajo na voljo več študentov, več doktorandov in več podoktorskih študentov, ki si tam želijo delati. Zanimivo je, da prestiž univerze ne korelira z rezultati študentov ali...

Slo-Tech - Znani so vsi letošnji dobitniki Nobelovih nagrad. Nagrado švedske centralne banke za ekonomijo, ki ni del originalnih Nobelovih nagrad in jo podeljujejo v spomin na Alfreda Nobela, letos prejmejo polovico David Card z Berkeleyja za empirične prispevke k ekonomiki dela in po četrtino Joshua D. Angrist z MIT-a in Guido W. Imbens s Stanforda za metodološke prispevke k analizi vzročnih razmerij. Trojica je proučevala naravne poizkuse in pokazala, kako lahko ponudijo odgovore na ključna vprašanja o družbi. Nagrada znaša 10 milijonov švedskih kron, kar je slab milijon evrov.

V eksperimentalnih vedah, kot je medicina, smo navajeni poizkuse izvajati z randomiziranimi kontrolnimi skupinami. Posameznike naključno razvrstimo v dve skupini, ki se razlikujeta le po proučevani spremenljivki, najraje tako, da niti preiskovanci niti preiskovalci sproti ne vedo, v kateri skupini so. V družbi so takšni poizkusi nemogoči, saj ne moremo ljudi prisiliti, naj predčasno končajo šolanje ali pa se ne...

Slo-Tech - Google ne bo več prikazoval oglasov, ki zanikajo podnebne spremembe, so sporočili iz podjetja. Oddelek za oglasni prostor ne bo več dovoljeval zakupa oglasov na spletnih straneh, ki uporabljajo Googlovo platformo za streženje oglasov, ki "nasprotujejo znanstvenemu konsenzu o obstoju in vzrokih za podnebne spremembe". V zadnjih letih so prejeli mnogo pritožb oglaševalcev, da se njihovi oglasi pojavljajo ob vsebinah, ki širijo neresnice o podnebnih spremembah, in založnikov, da se pojavljajo tudi oglasi, ki širijo tovrstna sporočila. Zaradi tega je Google ukrepal.

V prenovljeni politiki oglaševanja in monetizacije vsebine je odslej določeno, da so prepovedani oglasi ali monetizacija vsebin, ki trdijo, da so podnebne spremembe prevara, ki zanikajo informacije o dolgoletnem trendu segrevanja podnebja in ki zanikajo vpliv antropogenih izpustih ogljikovega dioksida na podnebne spremembe. Prepovedane so vsebine, ki navedeno predstavljajo kot dejstvo, dovoljene pa bodo vsebine, kjer se...

Slo-Tech - Podelili so že 31. Ig Nobelove nagrade, ki jih kot pozitivno parodijo na Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1991. Nagrade podelijo za resne znanstvene dosežke, ki ljudi sprva nasmejijo, nato pa jih pripravijo do razmišljanja. Tudi sama prireditev je primerno norčava, saj na primer vsebuje predavanja 24/7, na katerih prejemniki svoje delo predstavijo dvakrat: enkrat v 24 sekundah in drugič v sedmih besedah. Letošnja prireditev je zaradi epidemije potekala prek spleta, nagrajenci pa zato niso nič manj zanimivi.

Letošnji prejemniki nagrad so:

• za biologijo Susanne Schötz (Švedska) za raziskave različnih vrst zvokov in oglašanja, ki jih oddajajo domače mačke;
• za ekologijo Leila Satari, Alba Guillén, Àngela Vidal-Verdú in Manuel Porcar (Španija, Iran) za genetsko analizo bakterij v odsluženi žvečilnih gumijih, ki so prilepljeni na pločnike v različnih državah;
• za kemijo Jörg Wicker, Nicolas Krauter, Bettina Derstroff, Christof Stönner, Efstratios Bourtsoukidis, Achim Edtbauer, Jochen...

Slo-Tech - Zaključil se je podaljšani teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad, ki ga že tradicionalno zaokrožuje nagrada za ekonomijo, ki jo švedska centralna banka podeljuje v spomin Alfreda Nobela. Nagrado prejmeta ekonomista s Stanforda Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson za izboljšave teorije dražb in odkritje novih oblik dražb. Z njunimi dognanji je možno dražiti tudi dobrine in storitve, ki jih na klasičen način ni možno, denimo radijske frekvence.

Dražbe se na prvi pogled zdijo preproste. Prodajalec pač proda ponudniku najvišje cene, kupci pa želijo kupiti od prodajalca z najnižjo ceno. A dražbe obstajajo v več oblikah, od oblike dražbe pa je odvisen tudi njen izid. Analiza končnega izkupička je zapletena, ker se dražitelji ravnajo po informacijah, ki jih imajo, in po informacijah, za katere verjamejo, da jih imajo konkurenti. Prav tako se danes draži več blaga in storitev kot kdajkoli prej. To niso več le vreče krompirja ali redke slike, temveč tudi neoprijemljive pravice,...

Nobelove nagrade - Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili za raziskave na področju vesolja, so sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti. Za odkritje, da je nastajanje črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti, prejme polovico nagrade britanski matematik in fizik Roger Penrose. Drugo polovico pa za odkritje, da je v središču naše galaksije Rimske ceste supermasiven objekt, najverjetneje črna luknja, prejmeta nemški astrofizik Reinhard Genzel in ameriška astronominja Andrea Ghez. Nagrade bodo prejeli na svečani slovesnosti decembra.

Čim masivnejši je objekt, višja je ubežna hitrost. Ker je hitrost svetlobe končna, dasiravno zelo visoka, so se že v 18. stoletju nekateri raziskovalci vpraševali, ali bi lahko obstajali temni objekti, ki bi imeli ubežno hitrost višjo od svetlobe. John Michell je že leta 1783 izračunal, da bi imela zvezda z enako gostoto kot Sonce, a 500-krat večjim premerom, ubežno hitrost višjo od hitrosti svetlobe. Pierre-Simon Laplace je leta 1799...

CNBC - Ameriški Urad za zvezne rezerve (FED) se ubada z zanimivim problemom sodobnih gospodarstev. Priča smo namreč silovitemu razvoju digitalnih storitev, ki pa se v bruto družbenem proizvodu ne odrazijo, kot bi se morale, saj jih je precejšen delež na voljo brezplačno. Sem sodijo družabna omrežja, GPS, spletni iskalniki in vse drugo. BDP namreč meri vrednost blaga in storitev, ki se kupujejo in prodajajo, zato ne zajamejo deleža modernih dobrin, ki jih posamezniki in podjetja prejmemo in s pridom uporabljamo.

Šef FEDa, Jerome Powel je zato na letnem srečanju ameriških ekonomistov napovedal nove metode izračunavanja, denimo merjenje količine podatkov, prenešene skozi žične in brezžične povezave. Še bolj zanimiva pot pa je povezana z nedavno raziskavo , v kateri so avtorji z obširnimi anketami prišli do nekakšne ocene vrednosti popularnih orodij sodobne družbe. V njej so posameznike spraševali, za koliko bi se bili pripravljeni odreči določeni storitvi. Rezultati so zanimivi, povprečen...

Nobelove nagrade - Letošnja razglasitev Nobelovih nagrad se končuje z razglasitvijo prejemnikov nagrade za dosežke v ekonomiji, ki jo švedska centralna banka podeljuje od leta 1969. Letos jo prejmeta ameriška ekonomista William D. Nordhaus in Paul M. Romer, ker sta v gospodarsko rast vkomponirala inovacije in podnebje. Ukvarjala sta se z vprašanjem dolgoročne in trajnostne rasti ter proučevala vzroke in posledice tehnoloških inovacij in podnebnih sprememb.

Nordhaus je magistriral na Yalu ter doktoriral na MIT-u. Večji del svoje kariere je bil profesor na Yalu, vmes pa je v času Carterjeve administracije vodil Svet ekonomskih svetovalcev (1977-1979) ter bostonsko podružnico ameriške centralne banke (2014-2015). Raziskovalno se je ukvarjal z...

Slo-Tech - Koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so na najvišjih ravneh v zadnjih 800.000 letih, a vsaj kratkoročno se zdi, da se izpusti umirjajo. Lani so se emisije povečale zgolj za 0,6 odstotka, medtem ko je svetovno gospodarstvo zraslo za tri odstotke, kar je bilo prvikrat v zadnjih 40 letih, da sta bila gospodarska rast in povišanje emisij toliko različna. Najnovejša študija, objavljena v Nature Climate Change, pa kaže, da bodo letos izpusti ogljikovega dioksida najverjetneje celo nižji kot lani. Kljub gospodarski rasti naj bi se letos zmanjšali za 0,6 odstotka, čeprav bo gospodarska rast tudi letos okrog triodstotna.

Kljub temu v raziskavi opozarjajo, da to ne pomeni, da smo dosegli vrh in da bodo v vseh...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je objavil še drugi in tretji del Petega poročila o podnebnih spremembah. Prvi del, ki se je ukvarjal s fizikalnim ozadjem, meritvami in trendi, so objavili lani. V drugem delu izpred dveh tednov se analizirali še vpliv s posledicami, v čisto svežem tretjem delu pa so predstavili ukrepe za zajezitev nadaljnjega dvigovanja temperature.

Drugi del je izšel konec marca, v njem pa je 679 znanstvenikov iz celega sveta pregledalo več kot 12.000 študij in strnilo vplive globalnega segrevanja, pripadajoča tveganja in prilagoditve na nove pogoje. V poročilu ugotavljajo, da se je podnebje že spremenilo, kar se kaže na vseh področjih...

Slo-Tech - Eden izmed največkrat citiranih člankov, ne le v znanstveni srenji, temveč tudi med politiki, gospodarstveniki in ekonomisti, je članek Growth in a Time of Debt iz leta 2010. V njem sta avtorja Carmen M. Reinhart in Kenneth S. Rogoff iz Nacionalnega urada za ekonomske raziskave v Massachusettsu s primerjalno analizo podatkov o zadolženosti držav in njihovi gospodarski rasti ugotovila, da ko razmerje med državnim dolgom in BDP-jem doseže 90 odstotkov, gospodarska rast v povprečju postane negativna, mediana gospodarske rasti pa se zniža za več kot odstotno točko. To je argument, ki so ga...

Slo-Tech - Danes so razglasili še prejemnika zadnje letošnje Nobelove nagrade. Že tradicionalno v ponedeljek po tednu razglasitev preostalih nagrajencev Švedska kraljeva akademija znanosti v Stockholmu sporoči imena nagrajencev za ekonomijo. Letošnjo nagrado Švedske narodne banke v spomin Alfreda Nobela prejmeta Thomas J. Sargent in Christopher A. Sims iz ZDA za "empirične raziskave vzročnosti v makroekonomiji".

Nagrajenca sta v 70. in 80. letih preteklega stoletja raziskovala, kako ekonomska politika vpliva na ekonomijo in kako ekonomija potem vpliva na ekonomsko politiko. Gre za dvosmerni odnos medsebojnega sovplivanja, ki ima pomembne posledice za naš svet. Sestoji iz trajnih in začasnih...

več strani - Še malo Microsofta od Mitje.
Korporacija Microsoft je na vsakoletni prireditvi Local Media Day predstavila in proslavila prvo obletnico obstoja svojega izdelka Microsoft Pocket PC. Dogodek je običajno priložnost za medije iz Seattla, da izvejo kaj več o Microsoftovi strategiji ter načrtih za prihodnost, tokrat pa je Microsoft izkoristil to priložnost za obeležitev prve obletnice ene najbolj prodornih naprav na trgu dlančnikov. "V preteklem letu smo bili priča velikim spremembam, izvedenim glede na pričakovanja uporabnikov dlančnikov, ki potrjujejo pravilnost Microsoftovih domnev, da ljudje od svojega dlančnika pričakujejo več kot le upravljanje z osebnimi informacijami," je povedal Juha Christensen, podpredsednik Microsoftovega oddelka Mobility Group. "Medtem, ko industrija dlančnikov sedi in čaka na prodajne uspehe, je pravzaprav Microsoft tisti, ki s tehnološkimi inovacijami in enakomerno rastjo prodaje dokazuje svoje vodstvo na trgu."

V preteklem letu je Pocket PC software...