Slo-Tech - Kontroverzni tekaški zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij prepoveduje moderiranje in odstranjevanje uporabniških vsebin zaradi njihove ideološke vsebine in bi lahko postal zgled tudi za druge zvezne države z republikansko oblastjo, je dosegel pomembno zmago. Ameriško prizivno sodišče je razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča in zakon ocenilo kot skladen z ustavo in pravnim redom. Ker je odločitev v nasprotju z razsodbami nižjih sodišč in drugih prizivnih sodišč v podobnih primerih (npr. floridskem zakonu), pa tudi ker se bodo tehnološki velikani zagotovo pritožili, bo končno besedo zagotovo imelo vrhovno sodišče, kjer imajo večino konservativni sodniki. To je zakon sicer že začasno blokiralo, a ne iz vsebinskih razlogov, temveč proceduralnih, dokler prizivna sodišča ne sprejmejo vsebinskih odločitev. To se je sedaj zgodilo.

Prihodnje leto bo gotovo ključno za prihodnost svobode in nivoja izražanja na internetu. Medtem ko teksaški zakon podjetjem omejuje poseganje v...

Slo-Tech - Vrhovno sodišče v ZDA je odločilo, da razvpiti teksaški zakon o prepovedi moderiranja vsebin na družbenih omrežjih, ne more stopiti v veljavo. Sodišče ni razsojalo vsebinsko, temveč je izdalo začasno odredbo, ki blokira zakon, dokler zvezna sodišča ne odločijo o širšem primeru. V vsakem primeru pa je pričakovati, da bo naposled o ustavnosti novega zakona razsojalo tudi vrhovno sodišče.

Zakon HB20 spletnim platformam, kamor na primer uvrščamo Facebook ali Twitter, prepoveduje moderiranje vsebin ali njihovo odstranjevanje glede na uredniško politiko. To poenostavljeno povedano pomeni, da bi lahko odstranjevali le vsebine, ki očitno kršijo zakon, ne bi pa mogli moderirati ostalih spornih primerov, kot je širjenje neresnic, razpihovanje sovraštva, teorije zarote itd. V praksi bi to pomenilo, da bi se na straneh lahko razraščale neonacistične vsebine, teorije zarote, proruska propaganda v zvezi z vojno v Ukrajini itd. Upravljavci družbenih omrežij, med njimi Amazon, Facebook, Google in...

Reuters - Ameriško vrhovno sodišče je včeraj s tesno večino 5:4 razsodilo, da so zvezne države upravičene zahtevati plačilo davka tudi pri nakupih opravljenih prek spleta. S tem je spremenilo svojo odločitev iz leta 1992, ki je internetnim prodajalcem dalo precejšnjo prednost pred tistimi s fizičnimi trgovinami. Te namreč od vsakega nakupa plačajo davek svoji zvezni državi. Njihove davčne blagajne naj bi se tako v bodoče nadejale med 8 in 33 milijardami svežih prihodkov letno.

Za zdaj ni znano, kako bo sodba vplivala na e-trgovino, ki tudi v ZDA še vedno velja za panogo v povojih. Tako se je leta 1992 v ZDA na daljavo, tedaj še prek pošte in telefona, prodalo za 180 milijard dolarjev blaga, današnja številka prodaje prek spleta...

Slo-Tech - Ameriško ministrstvo za pravosodje oziroma tožilstvo ne bo več rutinsko zahtevalo, da ponudniki internetnih storitev ob izročitvi podatkov posameznih uporabnikov o tem molčijo. Doslej je bila namreč praksa, da je skoraj vsako tako zahtevo lahko spremljala tudi prepoved (gag order) razkrivanja obstoja take zahteve, kar pomeni, da ljudje sploh niso vedeli, da jih preiskujejo ali da so bili njihovi podatki izročeni organom pregona. Microsoft je zaradi tega lanskega aprila vložil tožbo zoper ameriško državo, včeraj pa je napovedal umik tožbe. Iz Redmonda sporočajo, da so se za ta korak odločili, ker je ministrstvo za pravosodje uslišalo njihove pripombe in spremenilo postopek.

Brez obešanja na velikih zvon je ministrstvo za...

Slo-Tech - Ameriško vrhovno sodišče, ki v obravnavo sprejme le kakšen odstotek predloženih primerov, sicer pa potrdi sodbo prizivnega sodišča, je sporočilo, da bo obravnavalo izjemno pomemben primer s področja zasebnosti. Gre za spor med Microsoftom in ameriško vlado, v katerem slednja želi doseči dostop do podatkov, ki jih ima Microsoft fizično shranjene v tujini.

Gre za odmeven primer, ki se je začel decembra 2013, ko je Microsoft prejel sodno odredbo, da mora v skladu z zakonom Stored Communications Act tožilstvu posredovati podatke o imetniku nekega elektronskega predala v MSN.com, kar vključuje tudi vsebino sporočil. Microsoft je izročil, kar je imel na ameriških strežnikih, medtem ko vsebine ni, ker je shranjena na strežnikih na...

Slo-Tech - Lani je Microsoft dobil pomembno sodno bitko zoper ameriško pravosodno ministrstvo, saj je prizivno sodišče v New Yorku (drugo okrožje) razsodilo, da podjetju ni treba izročiti podatkov, ki so shranjeni izven ZDA. Konkretno je šlo za sodne odredbe po 30 let starem Stored Communications Act, ki jih je zahtevalo in dobilo tožilstvo ter so Microsoftu nalagale razkritje vsebine elektronskega predala pri MSN.com, ki je bila fizično shranjena na Irskem. Čeprav se je zdelo, da gre za pomembno in trajno zmago, je usoda tovrstne zasebnosti še zelo negotova. Prizivno sodišče za drugo okrožje ima pristojnost le nad Connecticutom, New Yorkom in Vermontom. Drugje okrožna sodišča lahko in tudi dejansko večkrat odločijo drugače.

...

Slo-Tech - Zvezno prizivno sodišče je odločilo, da ne bo ponovno razsojalo o pravici ameriških oblasti, da od ameriških podjetij zahtevajo izročitev uporabniških podatkov, ki so fizično izven ZDA. Julija lani je Microsoftu uspela pomembna zmaga proti pravosodnemu ministrstvu, ki je bilo pridobilo sodno odredbo za izročitev uporabniških podatkov, ki jih je imel Microsoft na irskih strežnikih. Po pritožbi je prizivno sodišče odločilo, da od Microsofta ni mogoče zahtevati teh podatkov. Pravosodno ministrstvo je zahtevalo ponovno sojenje pred velikim senatom, ki pa ga ne bo. Edina možnost za spremembo razsodbe ostaja vrhovno sodišče.

Spomnimo, da je Microsoft v preiskavi v zvezi s prometom z mamili dobil sodno odredbo po zakonu Stored Communications Act. Tožilstvu bi bil moral izročiti...

Slo-Tech - V izjemno pomembni sodbi je julija letos drugostopenjsko sodišče v ZDA odločilo, da zakon Stored Communications Act (iz leta 1986) ne more veljati izven ZDA, kar z drugimi besedami pomeni, da ameriška sodišča niti od ameriških podjetij ne morejo zahtevati izročitve podatkov, ki jih imajo ta na strežnikih izven ZDA. Sedaj pravosodno ministrstvo zahteva ponovno odločanje, ni pa jasno, ali bo sodišče zahtevo sprejelo ali pa zavrglo in ministrstvo napotilo na vrhovno sodišče.

Primer sega v leto 2013, ko bi bil moral Microsoft izročiti podatke o imetniku nekega elektronskega predala pri MSN.com in vso njegovo vsebino. Za podatke v ZDA so to storili, za tiste na strežnikih v Dublinu pa so se pritožili. Na drugi stopnji je Microsoft torej zmagal, saj je sodišče presodilo, da...

Slo-Tech - V novem preobratu v patentni vojni med Applom in Samsungom, ki se vleče kot jara kača, je zmagal Apple. Prizivno sodišče je vnovič pritrdilo Applu in potrdilo prvostopenjsko sodbo, ki jo bilo vmes prizivno sodišče že odpravilo. Samsung je Applu spet dolžan 120 milijonov dolarjev odškodnine.

Prvo sodbo je maja 2014 dobil Apple, ki je za kršitev treh patentov od Samsunga zahteva 2,2 milijarde dolarjev odškodnine. Sodišče je potrdilo, da Samsung resnično krši patente '647 za hitre bližnjice (quick links), '721 za odklep s potezo (slide-to-unlock), in patent '172 za funkcijo samodokončaj (autocomplete), a Applu priznalo le 120 milijonov dolarjev odškodnine. Kot je v takih postopkih že običaj, se je Samsung pritožil in...

Ars Technica - Ameriško vrhovno sodišče je danes zavrglo Applovo zahtevo za obravnavo primera kartelnega dogovarjanja o cenah e-knjig z založniki. S tem je Apple izgubil tudi zadnjo možnost, da se izogne plačilu 400 milijonov dolarjev odškodnine kupcem in 50 milijonov dolarjev sodnih stroškov.

Zgodba ima že dolgo brado, saj je ameriško sodišče že leta 2013 ugotovilo, da so Apple in založniki krivi kartelnega dogovarjanja o cenah e-knjig. Apple je namreč založnikom z agencijskim načinom dovolil, da sami določijo cene e-knjig, pri čemer je Apple pobral le 30 odstotkov provizije, hkrati pa je od njih zahteval, da jih nikjer drugje ne prodajajo po nižji ceni. Založniki so cene...

Slashdot - Pred kratkim je Kalifornijsko prizivno sodišče razsodilo, da mejni kontrolni organi lahko preiščejo osebne računalnike brez sodne odredbe in tudi v primeru, da ne zaznajo kakršnekoli kriminalne aktivnosti.

Primer je sprožil 44-letni učitelj matematike, ki so mu julija 2005 mejni kontrolni organi ob povratku iz Filipinov pregledali prenosni računalnik in na njem našli fotografije z otroško pornografijo.

Učitelj se je zaradi preiskave računalnika pritožil in okrožni sodnik Dean Pregerson je najprej presodil, da so elektronske pomnilniške naprave podaljški našega spomina in misli in jih zaradi tega ni dovoljeno preiskati brez upravičenega suma.

Vendar pa so se zvezni preiskovalci pritožili in Kalifornijsko prizivno sodišče je nato razsodilo, da mejni kontrolni organi ob prehodu meje lahko preiskujejo osebne računalnike tudi brez sodne odredbe. Primer je s tem zelo verjetno zaključen, saj skoraj gotovo ne bo prišel na Vrhovno sodišče ZDA. Leta 2005 je namreč Prizivno sodišče...