Slo-Tech - Največji proizvajalec čipov na svetu, tajvanski TSMC, bo vzpostavil evropski razvojni center EUDC (European Union Design Center), v katerem bo potekalo načrtovanje oziroma dizajn novih čipov, ki jih bo potem TSMC bodisi proizvedel v svojih tovarnah bodisi v ESMC-ju v Dresdnu. Slednji je skupna tovarna TMSC-ja in evropskih partnerjev Bosch, Infineon in NXP.

TSMC želi z EUDC okrepiti sodelovanje z evropskimi strankami. EUDC bo začel delovati v tretjem letošnjem četrtletju, medtem ko bo ESMC proizvodnjo zagnal konec leta 2027. Proizvajal bo v litografijah od 12 do 28 nanometrov, torej ne najzmogljivejših čipov za procesorje, temveč čipe za širšo uporabo, denimo v avtomobilih. Poleg teh čipov bodo razvijali še ustrezne trajne pomnilnike, kot sta uporovni (RRAM) in magnetouporovni (MRAM) RAM. Medtem na Tajvanu teče proizvodnje po procesu N2 (dva nanometra).

Podoben razvojni center v Münchnu pa že ima Apple, ki ga ni postavil sam, temveč odkupil od Intela leta 2019. Ostro oko je že...

Slo-Tech - Münchenski mestni svet je po pričakovanjih sledil predlogu odbora za administracijo, ki je pred dvema tednoma dokončno priporočil povratek na Windows in na seji podprl umik Linuxa z računalnikov v mestni upravi. Leta 2003 začeti projekt migracije mestne uprave na Linux, v sklopu katere je potekala tudi temeljita reorganizacija IT-služb, je tako končan. Do leta 2022 bodo na računalnikih ponovno poganjali Windows.

Po končnem glasovanju so razkrili tudi oceno stroškov, ki so jo do glasovanja skrivali. Da bo približno 18.500 računalnikov z Linuxovo distribucijo LiMux in 10.700 računalnikov s starimi verzijami Windows prestopilo na novo različico Windows, bodo zapravili 86 milijonov evrov. Od tega bodo pet milijonov evrov porabili za nadgradnjo strojne opreme, 24...

The Register - Prihodnji teden bo münchenski mestni svet zabil še zadnji žebelj v krsto Linuxa v mestni upravi. Nekoč največji organiziran prehod organizacije na odprto kodo se je vmes izrodil v največji tovrstni fiasko in največjo vrnitev v Microsoftov objem. V četrtek, 23. 11., bo mestni svet še zadnjič glasoval o dokončnem povratku k Microsoftu, ki ga bo skoraj zagotovo potrdil. Odbor za administracijo in kadre je namreč že sprejel sklep, o katerem bo sedaj glasoval še celoten svet. Ker imata tudi v svetu večino stranki CDU in SPD, presenečenj ni pričakovati.

München je leta 2003 sporočil, da bo preučil možnosti za prihranek s prehodom na odprtokodno programsko opremo. Migracija...

Slo-Tech - Kot smo predvidevali, je rdeče-črna koalicija (CDU+SPD) v münchenskem mestnem svetu danes s prepričljivo večino izglasovala prehod na Windows Basic Client do leta 2020 in ostalo "standardno programsko opremo" (Word, Excel, Powerpoint), s tem pa prenehanje uporabe odprtokodne programske opreme. S tem se zaključuje ena največjih zmag Linuxa, ki se je zaradi lobiranja in nezadovoljstva uporabnikov sprevrgla v svoj antipod in postala eden največjih porazov odprte kode. Do konca leta 2020 bodo razvili omenjenega...

Slo-Tech - Gotovo se še spomnite največjega prehoda na odprto kodo, ki ga je leta 2003 napovedala mestna uprava v Münchnu, tri leta pozneje začela in ga desetletje pozneje tudi bolj ali manj uspešno dokončala. S tem naj bi prihranili več deset milijonov evrov, a zgodba je kompleksnejša. Ob najavi prehoda na Linux je v München odletel sam Microsoftov predsednik, pa ni pomagalo. Tedaj. München se je zavezal prestopiti na lastno debiansko distribucijo Limux, OpenOffice (ki je vmes postal LibreOffice), Firefox in ostalo odprtokodno programsko opremo. Sedaj je situacija bistveno drugačna. V projektu že nekaj časa škripa in ta teden ga utegnejo pokopati.

Že leta 2014 so se prvikrat pojavila glasna...

Slo-Tech - Najbolj znan prehod javne uprave na odprto kodo je brez dvoma münchenski, ki so ga izglasovali leta 2003, začeli tri leta pozneje in predlani zaključili. Z uporabo na Ubuntuju osnovane lastne distribucije LiMux na 15.000 napravah naj bi bili prihranili 10 milijonov evrov v primerjavi z vztrajanjem na ekosistemu Windows in kazalo je, da gre za eno največjih Linuxovih zgodb o uspehu. A ljudje so trmasti, politiki pa še posebej. Lani so se pojavili pritiski nekaterih politikov, da naj mestna uprava prestopi...

Slo-Tech - Prejšnji teden se je razširila vest, da je ena največjih javnosektorskih migracij na odprto kodo v nevarnosti; oz. še več - da se odkrito razmišlja o vrnitvi na Microsoftovo programsko opremo. Münchenska mestna uprava je namreč napovedala, da je zavoljo čedalje večjega števila uporabniških pritožb naročila novo neodvisno študijo o njihovi smiselnosti prehoda na GNU/Linux (LiMux) in odprto pisarno (OpenOffice.org).

Teden dni kasneje so podporniki LiMuxa pripravili svoj odgovor. Kot pojasnjujejo, je bila študija res naročena, a s precej širšim ciljem, celostno preveriti delovanje vseh informacijskih sistemov v mestni upravi, ne pa specifično proučiti smiselnost vrnitve na Microsoftove rešitve. Dalje naj bi se večina...

Heise - Prehod münchenske mestne uprave na Linux je eden izmed največjih prehodov z zaprtokodne programske opreme na odprto kodo, ki ga zagovorniki slednje radi dajejo za svetel zgled. Zdaj pa se utegne zgoditi, da bo München migriral nazaj na Windows, ker se uporabniki Linuxa nikakor ne morejo navaditi.

München se je leta 2003 odločil, da razišče možnost prihranka in predvsem kako zagotoviti neodvisnost od enega velika ponudnika programske opreme. Leta 2006 se je migracija začela in ogromen projekt, v katerega je bilo vključenih skoraj 15 tisoč računalnikov, se je zaključil lani. Ocene o prihranku so odvisne od predpostavk, a v Münchnu trdijo, da so privarčevali nekaj

TechRepublic - Eden najbolj znanih primerov prestopa na Linux je gotovo München, ki je junija 2004 sprejel odločitev o selitvi celotnih mestnih oblasti z Microsoftovo programske opreme na odprtokodno. Celoten postopek je trajal devet let, v tem času pa so se vrstile tako kritike kot pohvale projekta. Sedaj je postopek bolj ali manj končan, v Münchnu pa so prepričani, da je končni rezultat zelo dober. Oktobra letos, ko je bil projekt končan, je na Linux prestopilo 14.800 uporabnikov, na OpenOffice pa 15.000.

Večkrat preberemo, da je pri tovrstnih prestopih glavni pomislek finančni prihranek, a to ni glavna stvar. Vsaj kar se tiča Münchna, so ocene o prihranku sila različne. Mestne oblasti pravijo, da so privarčevale 10 milijonov evrov, ker ni bilo treba obnoviti Microsoftovih licenc in nadgraditi računalnikov. Prav slednje je pomembne faktor, saj odprta...

Heise - Medtem ko so v Freiburgu nad Linuxom obupali in izračunali, da jih uporaba odprte kode stane več kakor Microsoftove, v Münchnu ugotavljajo, da lahko z Linuxom privarčujejo, če se migracije lotijo, kot se spodobi. O migraciji so se začeli pogovarjati leta 2003, izvajati so jo začeli leta 2006 in jo letos večidel zaključili. Marca so izračunali, da so prihranili več kot štiri milijone evrov, sedaj pa ugotavljajo, da je prihranek še bistveno večji. Privarčevali so dobrih 10 milijonov evrov.

V mestnem svetu je...