Slo-Tech - Standard HTML5 predpisuje Battery Status API, prek katerega lahko spletna stran ugotovi, kako napolnjeno baterijo imate na mobilni napravi. Pridobi lahko podatek o napolnjenosti v odstotkih in o ocenjenem trajanju avtonomije ali predvidenem času polnjenja, če je priključena na polnilec. Namen tega je oceniti, kdaj naj strežnik pošlje varčno spletno stran, če je uporabnikova baterija pri koncu. Te podatke pa se da uporabiti tudi za sledenje uporabnikom pri brskanju po spletnih straneh, ugotavljata raziskovalca s Princetona.

Edinstvenih kombinacij omenjenih parametrov je približno 14 milijonov (zlasti ker je stanje napolnjenosti javljeno bolj natančno, kot je potrebno; Firefox je to že...

ZDNet - Applov novi tablični računalnik iPad 3 je naokoli že teden dni, kar je dovolj časa, da so ga ljudje dodobra preizkusili in poiskali vse morebitne napake. Za zdaj večjih napak v iPadu 3 niso našli (za razliko od eskapade z anteno v iPhonu 4), se pa na spletu čudijo nad vedenjem polnilca. Ko indikator na napravi pokaže, da je baterija napolnjena 100-odstotno, se ta polni še debeli dve uri. Običajno je, da polnjenje traja še nekaj časa, a dve uri sta preveč.

Težavo je odkril Raymond Soneira, ko je spremljal porabo električne energije pri polnjenju iPada. Ugotovil je, da še 130 minut po izpisu 100-odstotna napolnjenost polnilec polni baterije. Če napravo pred tem izključimo iz napajanja, je tudi njena avtonomija krajša, kar potrjuje dejstvo, da baterije dejansko niso do konca...

Ars Technica - Čeprav so komercialne litij-ionske baterije dostopne že točno 20 let od Sonyjevega poizkusa leta 1991 in jih uporabljamo v nepregledni množici prenosne zabavne elektronike (prenosni računalniki, telefoni ...), o njih še vedno kroži vrsta mitov in kontradiktornih priporočil. Da bi razčistili, kaj litij-ionskim baterijam godi in kaj jih po nepotrebnem uničuje, so napotke zbrali na Ars Technici.

Litij-ionske baterije nimajo spominskega efekta. Nasprotno, praznjenje do mrtvega jim škodi precej bolj od več praznjenj do neke zmerne vrednosti. Pod 20 odstotkov kapacitete baterije ni priporočljivo prazniti, če ni res nujno. Prav tako...

Techdirt - Francija je lani jeseni sprejela kontroverzni zakon, ki so ga novinarji poimenovali kar HADOPI 2, ker je njegova prva različica padla v vodo po zavrniti ustavnega sveta. Zakon je za evropske razmere strog, saj daje kršiteljem avtorskih pravic le tri opozorila. Prvo prejmejo po elektronski pošti, drugi s priporočeno pošto, tretjega pa osebno pred sodnikom, ki odredi izklop priključka do interneta.

Francoska vlada je ves ta čas razmišljala, kako bi zakonske določbe udejanjili v praksi. Potekala je sicer javna razprava, a podrobnosti tehnične rešitve bi morale ostati tajne, pa niso. V bistvu gre za preprost vohunski program, ki nadzoruje internetni promet, prebrska datoteke na lokalnem računalniku in preveri nastavitve usmerjevalnika. Poleg tega ima vgrajeno tudi funkcijo, ki uporabnika opozori na bližajočo se kršitev, ko ta zažene program s podporo P2P-protokolu. Na spletnih straneh ugotavljajo, da ta programček krši evropske zakone, ki prepovedujejo splošno obveznost po nadzorovanju.

ComputerWorld - Piškotki (angl. cookies) so znan način za identifikacijo in sledenje uporabnikom na spletnih straneh, ki omogoča izboljšavo uporabniške izkušnje. Vsaka stran lahko, če imate brskalnik tako nastavljen, na vašem računalniku ustvari majhno datoteko ali piškotek, s katerim vas vsakokrat prepozna (dokler ga ne izbrišete ali pa poteče). Z njihovo uporabo vam Slo-Tech vsakokrat pokaže, katere teme v forumu ste že prebrali in v neprebranih nariše slavno rdečo črto. Toda tudi brez piškotkov in celo pri uporabi posredniškega strežnika, ugotavlja raziskava (PDF-datoteka) organizacije Electronic Frontier Foundation, vaš brskalnik pušča prstne odtise.

Brskalniki namreč vedno v splet pošljejo informacije o naloženem operacijskem sistemu, jeziku, verziji...

The inquirer - Določena nenadzorovana poraba sistemskega pomnilnika je zaradi zapletene programske zasnove, po besedah Bena Goodgerja, vodilnega inženirja ekipe Firefox, sestavni del vseh dosedanjih različic brskalnika. Številna ugibanja uporabnikov Firefoxa o tem, da ima zadnja različica brskalnika resen spominski problem, je Goodger razjasnil v mozillinem blogu s pomočjo parametra browser.sessionhistory.max_total_viewers - nastavitve, ki odreja število trenutno obiskanih spletnih strani shranjenih v pomnilnik.

Firefoxov "problem" je tako v osnovi lastnost brskalnika, ki privzeto shranjuje do 15 obiskanih spletnih strani v pomnilnik (funkcija naprej – nazaj) in v tem primeru ni domneven hrošč. Firefoxov uporabnik lahko z vpisom ničle v omenjeni parameter omeji porabo pomnilnika, vendar na račun daljšega nalaganja spletnih strani (vpis about:config v naslovno vrstico brskalnika odpre skrite nastavitve).

Priljubljenost mozillinega brskalnika je po podatkih francoskih analitikov družbe Xiti...