Slo-Tech - Apple je nadgradil svojo storitev za hipno komuniciranje iMessage, ki je že doslej podpirala šifriranje od pošiljatelja do prejemnika (E2E encryption). Dodali so nov sloj šifriranja, ki je odporen na kvantne računalnike, ki bodo v prihodnosti morda sposobni razbiti današnje šifriranje. Gre za šifriranje PQ3 oziroma implementacijo algoritma Kyber, ki bo naloženo na obstoječi X3DH.

Rezultat se imenuje PQXDH. Za prebiranje tako šifriranih sporočil je treba zlomiti oba, kar ni enostavno. Medtem ko je X3DH v teoriji ranljiv na kvanten računalnike, ti danes še niso niti blizu sposobnostim, ki so potrebne za njegovo razbitje. Kdaj se bo to zgodilo - z 20 milijoni kubitov bi lahko 2048-bitni ključ RSA zlomili v nekaj urah - je nemogoče reči. Trenutni kvantni računalniki imajo nekaj sto kubitov, a so še daleč od rutinskih. A prihodnost nas bo nekoč dohitela.

Signal je bila prva širše poznana aplikacija, ki se je pripravila na kvantne računalnike, sedaj pa sledi še iMessage. Nekvantni...

Slo-Tech - Razvoj kvantnih računalnikov sicer ne pomeni, da bo takoj razbito vso današnje šifriranje, bodo pa ciljani napadi na danes varne algoritem mogoči. Panaceja so algoritmi, ki so na sposobnosti kvantnih računalnikov odporni (PQC), ki se pospešeno razvijajo. Google je ta teden predstavil implementacijo standarda FIDO2, ki je imun na napade s kvantnimi računalniki.

Standard FIDO2 je bil sprejet pred petimi leti in omogoča varno prijavo v spletne strani brez uporabe gesel. Trenutno je FIDO2 varna implementacija, za katero ni znanih ranljivosti, podpirajo pa jo že številne strani in storitve. Kriptografski ključi za prijavo so shranjeni v pametnih ključkih, telefoni in drugih napravah, s čimer odpade potreba po pomnjenju in vpisovanju gesel.

Današnji šifrirni algoritmi, denimo RSA, so preizkušeni in so prestali test časa. Novi algoritmi PQC tega testa še niso opravili in primeri, ko bomo v njih odkrili neverjetne luknje, se bodo verjetno še kdaj zgodili. Lani se je to zgodilo algoritmu...

Slo-Tech - Lov na prvi komercialni kvantni računalnik, s katerim se bo dalo izračunati kaj bolj uporabnega od faktorjev števil 143 in 56153, še vedno traja. In vsakokrat znova pridemo do kvantnega računalnika, ki ga je razvilo podjetje D-Wave, in sta ga kupila NASA in Google v konzorciju. Še vedno se namreč krešejo mnenja, ali je omenjeni računalnik v resnici kvantni ali ne, kjer se odgovor nagiba v prvo smeri. Dosti manj pa je jasen odgovor na vprašanje, ali je sploh kaj hitrejši od klasičnih računalnikov. Če karikiramo: v rokometu je bistveno hitrejši od slovenske nogometne B-reprezentance.

Kvantni računalnik D-Wave ni realizacija univerzalnega kvantnega računalnika, temveč uporablja...

Slo-Tech - Moderni šifrirni algoritmi se naslanjajo na dejstvo, da poznamo vrsto matematičnih problemov, ki so v eno smer enostavno izračunljivi, v obratno pa toliko težje, da jih v celotni dosedanji zgodovini vesolja ne bi bili mogli. Analogija je množenje dveh velikih praštevil, kar je z današnjo tehnologijo trivialen problem, medtem ko je faktorizacija psevdopraštevil bistveno težji problem. Ob primerni implementaciji so današnji šifrirni algoritmi inherentno varni, četudi bo računska moč napredovala. Razen če dobimo dejansko uporabne kvantne računalnike, ki bodo predvidoma sposobni zlomiti asimetrične algoritme, kot so DSA, Diffie Hellman ali RSA.

Kvantni računalniki niso več zgolj teoretične zamisli, temveč imamo...

Slo-Tech - Kvantni računalniki so sicer tehnologija prihodnosti, a nekaj drobcev te prihodnosti imamo že danes. Tu ne mislimo ortodoksnih kvantnih algoritmov, ki so po veliko napora predlani pokazali, da je tri krat pet enako petnajst, ampak komercialni računalnik D-Wave Two. Mlado kanadsko podjetje D-Wave je namreč izdelalo že dva kvantna računalnika s precej dolgočasnima imenoma D-Wave One in D-Wave Two.

Google in NASA sta lani za 15 milijonov dolarjev kupila en primerek D-Wave Two, a še danes ni jasno, ali nista nemara kupila mačka v žaklju. D-Wave trdi, da je njihov kvantni računalnik osnovan na principu kvantnega pripenjanja (quantum annealing). Gre za eksotično tehniko adiabatnih kvantnih računalnikov, ki je ni mogoče...

Washington Post - NSA poizkuša zgraditi kvantni računalnik, kažejo Snowdnovi dokumenti, ki jih je objavil Washington Post. V okviru programa raziskovalnega programa Penetrating Hard Targets, ki je približno 80 milijonov dolarjev, se trudijo raviti delujoč kvantni računalnik, ki bi zaradi svojih zmogljivosti omogočal hitro razbitje številnih šifer.

Kvantni računalniki namesto z biti operirajo s kubiti, ki so lahko v kvantni superpoziciji. To pomeni, da obstojijo v vseh stanjih hkrati z določeno verjetnostjo. To je bistvo, ki omogoča hitro reševanje nekaterih problemov, recimo faktorizacije števil. V tem primeru se algoritem izvaja na vseh stanjih hkrati. Kvantni računalniki niso vedno hitrejši od navadnih, ampak le pri opravilih, za...

Washington Post - Da si NSA želi čim večji nadzor nad internetom in njegovimi uporabniki, ni nobena skrivnost. Zato je razumljivo, da gre NSA precej v nos omrežje Tor, ki je namenjeno prav anonimnosti pri brskanju. Pisali smo že, da je z zadostno mero potrpežljivosti v nekaj mesecih mogoče ugotoviti identiteto posameznega uporabnika. Sedaj pa najnovejša razkritja, ki sta jih objavila Guardian in Washington Post, dokazujejo organizirane metode in projekte, ki jih NSA uporablja za deanonimizacijo uporabnikov Tora.

NSA se skupaj z britanskim partnerjem GCHQ trudi na različne načine. Takoj na začetku povejmo, da same arhitekture Tora niso zlomili in ta ostaja varna. Problem pa je, da je anonimnost odvisna od mnogih drugih dejavnikov, ki lahko delujejo NSA v prid.

Razmišljali so o...

ScienceDaily - Ekipa raziskovalcev z Univerze Yale poroča, da so uspeli pripraviti prvi enostavni trdni kvantni procesor, s čimer so sanje o kvantnem računalniku korak bliže. Za izvedbo rudimentarnih algoritmov, kot je enostavno iskanje, so uporabili dva superprevodna dvo-kubitna čipa. O uspehu piše tudi Nature.

Običajni procesorji za predstavitev podatkov in njihovo obdelavo uprabljajo dvoje stanj - vključeno ali 1 in izključeno ali 0. Dva bita tako lahko shranita naslednje informacije: 00, 01, 10 ali 11. Kvantni sistemi pa poznajo še eno stanje, ki se mu pravi superpozicija stanj, ko ima bit vse vrednosti hkrati. To obilno poveča količino informacij, ki jih lahko shranimo, in hitrost, s katero jih lahko obdelujemo. Slednje kvantni računalniki izvajajo z izkoriščanjem še enega kvantnega pojava, ki se imenuje kvantna prepletenost.

Ekipa teoretičnih fizikov je...