Slo-Tech - Linux sicer nima uradnega rojstnega dne oziroma bi lahko praznovali več datumov, a bržčas eden boljših približkov je 25. avgust, ko je Linus Torvalds v novičarski skupini comp.os.minix objavil sporočilo, da razvija prostodostopen operacijski sistem. Pred 30 leti je zapisal, da gre zgolj za konjiček, ki se ne bo nikoli razvil v velik projekt in da ne bo podpiral nič drugega kot x86. Bolj se ne bi bil mogel zmotiti. Linux je danes najbolj popularen operacijski sistem (le na osebnih računalnikih zaostaja), ki poganja vse od pametnih ur in telefonov do superračunalnikov in vesoljskih plovil.

Drugi rojstni dan bi lahko bil 17. september 1991, ko je Torvalds javno obelodanil prvo verzijo (0.01). Tekla je na procesorju 386, zaganjala se je z disket in podpirala je finsko tipkovnico. Verzija 0.12, ki je izšla pol leta pozneje, je z licenco GPL in podporo nekoliko več strojne opreme navdušila prve zanesenjake, ki so se pridružili razvoju. Leta 1994 je izšel Linux 1.0 in Linuxa ni mogel...

Slo-Tech - Google se zadnje čase ukvarja z zanimivim problemom. S procesorjev, ki poganjajo njegove strežnike, želi odstraniti operacijski sistem Minix. To pa je precej teže, kot se sliši, saj Minix teče v varnostnem obroču (ring) -3. Res je, Intel je Minix zakopal v čisto vse moderne procesorje in to tako globoko, da ne le da ga praktično ne moremo odstraniti, večina sploh ne ve, da na njihovih računalnikih teče ta drugi, vsemogočni operacijski sistem.

Varnostni obroči so namenjeni točno temu, kar pove ime. Varujejo sistem pred napakami in zlonamerno programsko opremo tako, da nima kar vsak kos kode dostop do vsega. V obroču 0 je jedro operacijskega sistema, ki ima največ privilegijev. V višjih obročih so potem gonilniki (1, 2) in uporabniški programi (3), ki imajo omejene pravice....

Slo-Tech - Linux je eden najlepših dokazov, da iz malega raste veliko, zlasti če pri projektu zaradi lastne zainteresiranosti sodeluje veliko pametnih glav. Pred točno četrt stoletja je Linus Torvalds v zdaj že znamenitem sporočilu zapisal, da v prostem času kot konjiček razvija operacijski sistem za računalnike 386 AT, ki pa žal ni prenosljiv in najbrž ne bo nikoli podpiral kaj drugega kot diske AT. Petindvajset let pozneje Linux teče na več kot milijardi telefonov, poganja milijarde omrežnih usmerjevalnikov in druge mrežne opreme, na milijone strežnikov in osebnih računalnikov ter najdražje superračunalnike na svetu. Odprta koda je postala močna konkurenca zaprtokodnim programom in osebni...

Slo-Tech - Če smo že pri visokih obletnicah ... včeraj zvečer je minilo 24 let od Linusove prve javne najave njegovega brezplačnega in odprtokodnega UNIX klona za domače računalnike. Iz nje je ob pomoči številnih zanesenjakov (ter sčasoma tudi podjetij) do danes zrasel moderni in zelo uspešni operacijski sistem GNU/Linux.

Zgodba z njim najbrž ne bi mogla biti bolj drugačna od tiste o nastanku Oken 95 v Redmondu. Linus Torvalds je začel povsem sam, ko je bil še študent računalništva na Helsinški univerzi. Tam se je jeseni 1990 prvič spoznal z UNIX-om (DEC-ovim Ultrixom), ki mu je bil zelo všeč, vendar pa ni tekel na navadnemu smrtniku dosegljivem računalniku. Zato se je odločil, da bo naredil svojo verzijo. Takoj v začetku naslednjega leta je uspel napraskati dovolj denarja za svoj prvi AT PC (Intel 386, 4MB RAMA, 40MB diska) in je v skladu z navodili iz Tannenbaumovega učbenika in njemu priloženega vzorčnega operacijskega sistema Minix začel z eksperimentiranjem. Najprej je spisal preprosti...

Ars Technica - Neprofitna organizacija Free Software Foundation je končno predstavila dokončno, tretjo različico licenčne pogodbe GPL, pod katero se distribuira večina odprtokodne programske opreme. Med procesom priprave je prišlo do mnogih nesoglasij, eno bolj odmevnih je bilo najbrž tisto, v katerem je Linus Torvalds napovedal, da izvorna koda jedra operacijskega sistema GNU/Linux ne bo izdana pod GPL 3. Kakorkoli že, sedaj je zadeva tu, avtorji pa obljubljajo, da so pri pripravi poskušali upoštevati različne pritožbe in komentarje ter ustvarili kompromisno besedilo. Slednje najbrž vsaj delno drži, saj se je Linus že pomiril in pravi, da so možnosti spet odprte.

Izvorna novica.

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

News.com - Alexis de Tocqueville Institution (inštitut financiran s strani Microsofta) v 92 strani dolgem poročilu trdi, da študent brez izkušenj pri izdelavi operacijskih sistemov ni mogel narediti Linuxa iz nič v pičlih šestih mesecih. Torvalds naj bi se zgledoval po Minixu, operacijskem sistemu, ki ga je v treh letih napisal profesor Andrew Tanenbaum za svoja predavanja na univerzi Vrije University v Amsterdamu.

"Linus se ni usedel in iz zraka spisal izvorno kodo Linuxa. Imel je mojo knjigo, poganjal je Minix in nedvomno poznal njegovo zgodovino (saj je ta v moji knjigi). Vendar je koda njegova.” , je izjavil Tanenbaum v poročilu o njegovem intervjuju.

Če je Linux res izpeljan iz Minixa, lahko Prentice Hall, ki je izdalo izvorno kodo ter knjige o Minxu, zahteva odškodnino za kršenje avtorskih pravic. Poročilo navaja na desetine milijonov dolarjev storjene škode.

Torvalds je zanikal obtožbe, češ da se je ideje “kradel” od Unixa in mu je Minix služil le kot platforma na kateri je...