ECJ - Sodišče Evropske unije je v torek razsodilo (primer C-588/21 P), da morajo biti evropski harmonizirani tehnični standardi dostopni državljanom Unije. V postopku, ki je trajal od leta 2018, sta ameriška in irska neprofitni organizaciji Public.Resource.Org in Right to Know od Komisije zahtevali dostop do harmoniziranih tehničnih standardov na ravni Unije za varnost igrač. Komisija je prošnjo zavrnila, čemur je na prvi stopnji pritrdilo tudi Splošno sodišče Unije.

Sedaj je Sodišče EU na drugi stopnji v pritožbenem postopku prvostopenjsko sodbo razveljavilo, sklep Komisije pa odpravilo. Sodišče je razsodilo, da so omenjeni standardi del prava Evropska unije. Ker so dokumenti del pravnega reda, morajo biti dostopni vsem državljanom, vsem fizičnim osebam s prebivališčem v EU in vsem pravnim osebam s sedežem v EU. Dostop do dokumente se lahko izjemoma zavrne, če bi razkritje ogrozilo poslovne interese, denimo zaradi intelektualne lastnine, a se tedaj presoja javni interes. In v...

ECJ - Sodišče Evropske unije je ponovno presojalo zakonitost splošne hrambe prometnih podatkov. Spomnimo – prometni podatki so metapodatki o telefonskih klicih, ki jih hranijo operaterji, da na njihovi podlagi zaračunavajo storitve da jih lahko uporabljajo varnostne in obveščevalne službe. V teh zbirkah so podatki o sogovornikih, o lokaciji kličočega (in klicanega), podatek o tem, na katero bazno postajo je priključen telefon, o dodeljenih IP naslovih napravam, datum in čas klica, njegovo trajanje in podobno. Ti podatki so dovolj zgovorni, da pogosto vsebina komunikacije sploh ni potrebna. Preiskovalcem omogočajo, da sestavijo socialno mrežo vsakogar. Prav zato so ti podatki zelo priljubljeni pri več ali manj vseh policijah in tajnih službah tega sveta. Omogočajo relativno enostavno preiskovanje najrazličnejših vrst kaznivih dejanj, še posebej terorizma, korupcije in drugega gospodarskega kriminala tatvin telefonov in grdega govorjenja na Internetih, kjer so drugi dokazi bolj redka...

BBC - Vodja Europolove enote za internetni kriminal Troels Oerting je za BBC povedal, da je na svetu približno sto programerjev, ki pišejo zlonamerno programsko opremo. Dodaja, da jih Europol v grobem pozna, a jim čedalje teže parira.

Oerting, ki vodi enoto European Cyber-Crime Center (EC3) pri Europolu, je govoril v BBC-jevi radijski oddaji Tech Tent in poudaril, da največje težave povzroča brezmejnost interneta. Storilcem kaznivih dejanj ni treba niti obiskati držav, v katerih kršijo zakonodajo, medtem ko mora Europol sodelovati z organi pregona številnih držav, kar upočasnjuje lovljenje storilcev. Večina storilcev je z Rusije in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze, kar še otežuje preiskave. Sodelovanje z Rusijo se sicer izboljšuje, diplomatsko dodaja.

Dejstvo...

Slo-Tech - V Veliki Britaniji je tudi zgornji dom parlamenta potrdil zakon DRIP (Data Retention and Investigatory Powers), ki ureja hrambo telekomunikacijskih prometnih podatkov in dostop do njih za organe pregona. Interventni zakon so sprejeli po izjemno hitrem postopku, saj jim je v vsega tednu dni uspelo dokončati proceduri v obeh domovih parlamenta in pridobiti kraljičin podpis. Navadno ti postopki trajajo več tednov ali mesecev.

Uradna razlaga, zakaj se je tako strašno mudilo, je aprilska sodba evropskega sodišča, ki je odpravilo evropsko direktivo 2006/24/EC o hrambi podatkov, ker je zaradi širokega obsega, nedefiniranih rokov hrambe in načina dostopa do podatkov predstavljala nesorazmeren poseg v človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov. Evropske države so direktivo v teh...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije je v današnji sodbi direktivo EU o obvezni hrambi prometnih podatkov označilo za izjemno resen poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov in jo odpravilo.

Hramba zgodovinskih podatkov o uporabi komunikacijskih naprav v obliki, kot jo med drugimi prakticira tudi Slovenija, je v nasprotju z Listino EU o temeljnih pravicah, so zapisali, saj predstavlja nesorazmeren poseg v človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov.

Spomnimo, direktiva že od l. 2006 določa, da morajo telekomunikacijski operaterji prometne podatke o vaših klicih in dostopih do interneta hraniti najmanj šest mesecev in največ dve leti. Podatki morajo biti na voljo organom pregona za odkrivanje storilcev resnih kaznivih dejanj.

Sodišče je takšen poseg označilo kot pretiran. Direktiva namreč ne pove, koliko časa je potrebno hraniti te podatke glede na tip podatka in glede na resnost kaznivega dejanja. V Sloveniji operaterji omrežij podatke...

Slo-Tech - ECJ je danes objavilo mnenje generalnega pravobranilca v zvezi z evropsko direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Pravobranilec je mnenja, da je direktiva v sedaj veljavni obliki nezdružljiva z Listino Evropske Unije o temeljnih pravicah, saj naj bi bila izrazito podnormirana.

Po mnenju generalnega pravobranilca Direktiva pomeni izrazito poseganje v pravico državljanov do spoštovanja zasebnega življenja, ker določa obveznost ponudnikov telefonskih in elektronskih komunikacijskih storitev, da zbirajo in hranijo podatke o prometu in lokaciji teh komunikacij.

Generalni pravobranilec v zvezi s tem poudarja, da je mogoče z uporabo teh podatkov ustvariti zelo zanesljivo in izčrpno sliko o pomembnem vidiku ravnanja osebe, ki se nanaša izključno na njeno zasebno življenje, ali celo celovito in natančno sliko o njeni zasebni identiteti. Poleg tega obstaja veliko tveganje, da se bodo hranjeni podatki uporabili za nezakonite namene, ki bi lahko posegali v zasebnost ali bili, širše,...

EDRI - Kot smo pisali lani decembra, naši severni sosedje niso ravno navdušeni nad idejo obvezne retencije prometnih podatkov pri mobilnih in internetnih operaterjih. Režim je v okrnjeni obliki zaštartal šele lani aprila (pri nas že septembra 2007), po tem, ko jim je Evropska komisija grozila z večmiljonsko tožbo zaradi neimplementacije retencijske direktive. Koalicija se je morala za sprejem novele zakona o telekomunikacijah precej potruditi, kup njenih poslancev pa je glasoval proti. Tudi sama implementacija je dokaj stroga do policistov. Prometni podatki se hranijo vsega 6 mesecev, dostop do njih pa je možen samo za potrebe preiskave hujših kaznivih dejanj in na podlagi sodne odredbe. Do...

Slo-Tech -

Na zadnji marčevski dan je češko Ustavno sodišče odločilo, da njihov zakon o implementaciji retencijske direktive ni skladen z ustavo, in ga razveljavilo. S tem operaterji elektronskih komunikacij do nadaljnjega več niso zavezani k zbiranju prometnih podatkov o telefonskih klicih, sms-ih, prejetih e-poštnih sporočilih in obiskanih spletnih straneh, že zbrane podatke pa morajo izbrisati. Prav tako bodo sodišča enega po enega pregledala vse kazenske zadeve, v katerih so bili prometni podatki služili kot dokaz.

Postopek je stekel lani spomladi na podlagi ustavne pritožbe nevladne organizacije Iuridicum Remedium (IuRe), pridružilo pa se jim je še 51 poslancev nacionalnega parlamenta. Glavni očitek so bili nesorazmerno skopi...

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...

Slo-Tech - Evropski minister za pravosodje ter Evropska komisija želijo kot ukrep v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu uvesti hranjenje podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah vseh Evropejcev.

Iz shranjenih prometnih podatkov bo mogoče ugotoviti, kdo in kdaj je komu telefoniral ali poslal elektronsko sporočilo, kdo in kdaj je obiskal katero spletno stran ter celo to, kje se je kdo nahajal, ko je imel s seboj svoj mobilni telefon. Telekomunikacijske družbe ter ponudniki internetnih storitev bi morali shranjevati vse podatke o svojih strankah. Dostop do njih bi imeli evropski organi pregona ter...