Reuters - Reuters poroča, da je Yahoo lani začel nadzorovati in prebirati vso elektronsko pošto, ki so jo prejeli njegovi uporabniki, ter jo selektivno posredovati FBI ali NSA. To so potrdili trije viri: dva nekdanja zaposlena v Yahooju in tretji s početjem seznanjen vir, Yahoo pa je posredoval precej medlo ne-zanikanje, saj so v odzivu zapisali zgolj, da so podjetje, ki spoštuje ameriško zakonodajo.

O tajnih odredbah, ki jih ameriške obveščevalne službe vročajo ameriškim podjetjem, smo že večkrat pisali. Formalno mora tako prestrezanje odobriti tajno sodišče, a to s tem nima prav nobenih problemov - lani je odobrilo kar vse zahtevke. Zaradi takih odredb je ugasnil na primer Lavabit. Nekoliko drugače se je na FBI-jev zahtevek, da mu odšifrira telefon iPhone 5C,...

Slo-Tech - Lastnik majhnega newyorškega ponudnika dostop do interneta je uspel na ameriškem sodišču izbojevati zgodovinsko zmago zoper FBI, ki mu je po 11 letih pravdanja omogočila razkritje vsebine NSL (national security letter), ki ga je prejel februarja 2004. Gre za uradni dokument, ki ne potrebuje podpisa sodnika, s katerim ameriška zvezna vlada lahko zahteva prometne podatke o komunikacijah posameznikov, ki so pomembni za preiskavo. NSL vsebujejo določilo, ki prepoveduje razkritje njihovega obstoja in vsebine komurkoli (gag order). Zato je toliko pomembneje, da ima javnost končno priložnost videti, kaj je zapisano v takšnem NSL, pa čeprav gre za več kot desetletje starega.

Nicholas Merrill je kot odgovorna oseba podjetja februarja 2004 dobil NSL. Hitro je poiskal pomoč odvetnika, nato pa je anonimno (kot John Doe)...

The New York Times - Ameriška NSA je objavila poročilo o uspešnosti projekta Stellarwind, kakor se je kodno imenoval po napadih leta 2001 vzpostavljeni sistem PSP (President's Surveillance Program), ki je omogočal prisluškovanje in prestrezanje podatkov brez sodnih odredb. Javnost za njegov obstoj izvedela že leta 2005, a so bile informacije izjemno okrnjene. Junija 2009 je inšpektorat za obveščevalne službe objavil zelo skrajšano in cenzurirano verzijo poročila, nekoliko večji del pa je predlani razkril Snowden. Sedaj je The New York Times uspel z zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja (FOIA request) in NSA je posredovala celotno, dasi mestoma še vedno počrnjeno poročilo.

Iz poročila...

Slo-Tech - Ko je izbruhnila afera o prisluškovanju, ki ga na različne načine izvajajo NSA in partnerske obveščevalne agencije po svetu, podjetja najprej sploh niso smela priznati, da je NSA od njih zahtevala izročitev kakšnih podatkov. Odredbe po zakonu FISA namreč strogo prepovedujejo že razkritje samega obstoja odredbe, kaj šele njene vsebine. Podjetja so kasneje dobila dovoljenje, da razkrijejo število zahtevkov, kar so storila (Apple, Microsoft in Facebook, Google), več pa niso smela.

Začel se je boj za pravico dostopa do teh informacij in ta teden so podjetja dosegla majhno zmago. Z zakasnitvijo šest mesecev smejo razkriti, koliko podatkov so predala NSA zaradi odredb po zakonu FISA. Podatki za obdobje od januarja do junija 2013 kažejo, da je

Washington Post - Washington Post je pridobil tajne dokumente NSA, ki razkrivajo bistveno večji obseg prestrezanja internetnih komunikacij, kot je to veljalo v primeru Prism. Najnovejši dokumenti, ki jih je razkril Edward Snowden, kažejo, da je NSA prestrezala tudi interno komunikacijo med podatkovnimi centri internetnih velikanov brez vednosti udeleženih podjetij.

Afera Prism ima mnogo aspektov, vse od prisluškovanja svetovnim voditeljem do prečesavanja podatkov v oblačnih internetnih storitvah. Podjetja, kot so Facebook, Google in Microsoft, so naposled priznala, da ima NSA dostop do nekaterih informacij, a le do tistih, ki jim jih morajo posredovati na podlagi odredb sodišča po FISA. Najnovejša...

Guardian - Guardian kljub težavam, ki so jih imeli z britanskimi oblastmi zaradi razkritij o aferi Prism, nadaljuje objavljanje podatkov, ki jim jih je posredoval Edward Snowden (in jih niso uničili). V sodbi iz oktobra 2011, ki so jo ZDA javnosti razkrile šele ta teden, sodišče namreč ugotavlja, da je prisluškovanje, ki ga NSA nekritično izvaja nad vso komunikacijo, nezakonito. Ločiti bi namreč morali komunikacijo znotraj države in komunikacijo izven države, brez odredb pa smejo prestrezati le slednjo.

Sodba se ni nanašala specifično na programsko opremo iz projekta Prism, a je vseeno...

Techdirt - Microsoft se je že lani, torej celo leto pred objavo Snowdenovih razkritij, moral zagovarjati pred očitki, da sodelujejo z ameriško vlado pri prisluškovanju Skypa; takrat je bilo namreč razkrito, da so Skypovo interno omrežje reorganizirali tako, da gre ves promet čez njihove lastne strežnike, ter da so spremenili naravo šifriranja, tako da so oni imeli v rokah vse glavne ključe. Maja letos je potem postalo javno, da skenirajo vsebino tekstovnih klepetov; tu so se potem ven vlekli s tem, da bi radi zgolj polovili linke do spama in malwara. V njihovem "transparancy" reportu za lani sicer ni nič pisalo o tem; dobili naj bi zgolj 4700 sodnih zahtev za uporabniške prometne podatke, od teh kakih 15% še zavrnili kot...

Guardian - Nove informacije, ki pritekajo na plan o aferi Prism, kažejo, da so nekatera podjetja zelo tesno sodelovala z NSA ter ji omogočala še lažje prisluškovanje. The Guardian je razkril, da je na primer Microsoft omogočil NSA celo obiti lastno šifriranje, da so lahko prestrezali sporočila.

Microsoft je tako NSA dovolil in omogočil, da prisluškuje pogovorom na novi strani Outlook.com, vključno s hipnimi sporočili in elektronsko pošto prek Hotmaila, še preden se ti šifrirajo. Prav tako so sodelovali s posebno enoto FBI, tako da sta imela FBI in NSA nemoten dostop do oblačne podatkovne storitve SkyDrive. Prism tudi omogoča prestrezanje pogovorov prek Skypa, NSA pa vse zbrane podatke redno deli s FBI in CIA.

Spomnimo se, da so podjetja od začetka trdila,...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...