»

3D-tiskano srce, ki to še ni povsem

MedicalXpress - Izraelski strokovnjaki so objavili, da so kot prvi s 3D tiskanjem napravili srce iz ožiljenega človeškega tkiva, toda organ je ta hip še daleč od funkcionalnega.

Aditivna proizvodnja se ne širi bliskovito zgolj v smer 3D tiska kovin, temveč tudi biotiskanja, ki obeta umetno ustvarjene nadomestne organe. To bo prišlo še kako prav v času, ko ljudi vse uspešneje ohranjamo pri življenju, zaradi česar pričakujemo, da bo sčasoma na voljo vse manj organov za presaditve. Natisniti znamo že nekatere najpreprostejše dele človeškega telesa, poglavitni izziv pa so trenutno ožiljena in oživčena tkiva, ki so osnova za pomembnejše organe - na primer srce.

Raziskovalci z Univerze v Tel Avivu so objavili, da so uspeli natisniti srce iz...

3 komentarji

Bodo roženice prvi biotiskani deli človeškega telesa?

IEEE Spectrum - Ameriško podjetje Precise Bio je oznanilo uspešne živalske presaditve roženice, ki je nastala z biotiskanjem, in napoveduje prve človeške teste.

Medicina je ena največjih uporabnic 3D tiskanja, saj tako nastaja vse od delov zobovja do kolčnih zglobov. Toda tu gre za nežive, nadomestne materiale, medtem ko pravih živih tkiv in organov še ne tiskamo serijsko. Smo pa na dobri poti. Kozmetična industrija skuša tiskati kožo, da bi se znebila testov na živalih; letos je čikaška firma Biolife4D natisnila srčno tkivo, medtem ko so na inštitutu Wake Forest v Severni Karolini vzgojili delno sprintan mehur - nastisnjeno je bilo organsko ogrodje, ki so ga nato poselili s pacientovimi celicami.

Prav strokovnjaki z Wake Foresta so ustanovili Precise Bio in...

6 komentarjev

Kitajci napravili miši s starši istega spola

Phys.org - Na Kitajskem so z uporabo zarodnih matičnih celic in genskega inženiringa napravili miške z dvema materama in dvema očetoma.

Nespolno razmnoževanje, kjer so potomci kloni enega starša, poznajo mnoge rastline in tudi nekatere ribe, dvoživke ter plazilci. Sesalci tega ne znajo - niti če jim pri tem pomagamo s sodobno reprodukcijsko tehnologijo. Ni namreč dovolj le vreči skupaj dveh garnitur kromosomov, temveč je treba upoštevati tudi epigenetske dejavnike, to je, mehanizme zunaj strogega zaporedja nukleotidov, ki pa imajo lahko ključno vlogo pri izražanju genov. Takšni recepti se prav tako lahko prenašajo s staršev na potomce, čemur pravimo genetsko vtisnjenje.

Raziskavam genetskega vtisnjenja naj bi bil v prvi vrsti namenjen podvig raziskovalcev...

22 komentarjev

Obeta se napredna terapija za zdravljenje kokainske odvisnosti

theguardian.com - Raziskovalci s Čikaške univerze so na miših uspešno zaključili testiranje terapije za zdravljenje odvisnosti od kokaina s pomočjo genskega inženiringa in matičnih celic.

Trenutno medicina še ne pozna zdravila, ki bi lajšalo zasvojenost s kokainom, kakor tudi ne substance, ki bi pomagala pri akutnem predoziranju. Droga namreč, podobno kot heroin, spremeni delovanje živčnih prenašalcev v možganih, zaradi česar so posledice uživanja tako trdovratne. Smo pa že pred desetletji odkrili, da je encim butirilholinesteraza (BChE) sposoben kokain neškodljivo razgraditi, čeprav ga je v krvi premalo, da bi imel resen vpliv pri uživanju droge.

Znanstveniki v Chicagu so najprej skonstruirali novo verzijo encima BChE, ki je več kot štiritisočkrat učinkovitejša...

44 komentarjev

Drugi epilog prevare z matičnimi celicami samomor soavtorja, preoblikovanje oddelka RIKEN-a in objava korespondence

Yoshiki Sasai

Slo-Tech - Posledice objavljenih in kasneje umaknjenih člankov o novem načinu priprave matičnih celic, za katera se je izkazalo, da sta prevari, so obsežne. Umik člankov je bil še najmanjša nevšečnost, saj so se Japonci odločili kar reorganizirati celoten Center za razvojno biologijo v Kobeju (CDB) v RIKEN-u, kjer je potekala glavnina raziskave.

Akademska kariera Haruko Obokata, ki je bila prva avtorica člankov in je potvarjala podatke v njiju, je več ali manj zaključena. Zaključena pa je tudi življenjska zgodba 52-letnega Yoshikija Sasaija, ki je minuli mesec storil samomor. Sasai je bil soavtor spornih člankov, in sicer je bil pri enem celo kontaktna oseba (corresponding author), v CDB-ju pa je...

4 komentarji

Epilog letošnje prevare o pripravi matičnih celic

Obokata umika članka.

vir: Nature
Science Blog - Prva avtorica letošnjih člankov o revolucionarni metodi za pripravo matičnih celic (STAP), na katera je kmalu padla težka senca dvoma, je po pritisku znanstvene skupnosti in svojega delodajalca japonskega inštituta RIKEN, ki je v svoji neodvisni preiskavi pri avtorici ugotovil kršitve znanstvene etike, popustila in dovolila umik člankov.

Spomnimo, da je Haruko Obokata s sodelavci letos objavila dva članka v Nature, kako lahko z neverjetno enostavnim postopkom somatske celice pretvorimo v matične celice. Po njenih navedbah naj bi zadostovala zgolj izpostavitev celic neugodnim pogojem, najlaže kar kislemu mediju. Kmalu je na članka padla senca dvoma, ki se je okrepila, ko rezultatov laboratoriji po svetu niso uspeli reproducirati. Kasneje se je ugotovilo, da...

7 komentarjev

Uspešno terapevtsko kloniranje odraslih človeških celic

Slo-Tech - Ameriško-korejska ekipa raziskovalcev je uspešno izvedla postopek prenosa genskega materiala iz celice odraslega človeka v neoplojeno jajčno celico, ki se je nato po električni aktivaciji začela deliti. Na ta način so leta 1996 klonirali najbolj znano ovco Dolly na svetu, za ljudi pa je ta postopek uporaben zlasti za gojenje nadomestnih tkiv, ne za kloniranje celotnih posameznikov. O postopku pišejo v Cell Stem Cell.

Enak postopek je priznana skupina Mitalipova z Univerze v Oregonu izvedla lani (članek, erratum), a z bistveno razliko, da so genski material pridobili iz fetusov. Letos pa je ta ista ekipa enako dosegla s celicami iz odraslih miši. Nove raziskave pa dokazujejo, da starost darovalca DNK ni toliko pomembna,...

24 komentarjev

Z letošnjima člankoma o matičnih celicah je nekaj hudo narobe

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem so japonski znanstveniki na Centru za razvojno biologijo RIKEN objavili revolucionarno odkritje, kako lahko iz odraslih mišjih celic pripravijo matične celice. O izjemnem odkritju so pisali vsi mediji, saj je kazalo, da lahko matične celice dobimo z neverjetno enostavno metodo, in sicer z izpostavitvijo celic zmerno kisli raztopini (s pH 5,7) za pol ure, s fizičnim stiskanjem celic ali z uporabo bakterijskega toksina. Zlasti prva možnost se je zdela predobra, da bi bila resnična. Žal se zdi čedalje verjetneje, da navedbe ne držijo.

Raziskave matičnih celic so vroča tema, kjer je ponovljivost poizkusov problematična. Nekaj izmed tako imenovanih kanonskih člankov, ki so najširše citirani, raziskovalci v neodvisnih laboratorijih niso bili sposobno ponoviti. Na seznamu desetih največkrat citiranih člankov s...

4 komentarji

Revolucionarna metoda za pripravo matičnih celic

Mišji zarodek z vbrizganimi matičnimi celicami.

Nature - Berite tudi nadaljevanje: Z letošnjima člankoma o matičnih celicah je nekaj hudo narobe.

Japonski znanstveniki so odkrili revolucionarno metodo za pridobivanje matičnih celic iz odraslih celic, o čemer so ta teden objavili dva članka v Nature. Iz odraslih mišjih celic so z gojenjem v neprijaznem okolju dobili matične celice, ki so se bile v zarodku sposobne razviti v vsa različna tkiva.

Kratka osvežitev biologije. Vse človeške celice (razen odraslih rdečih krvničk, ki izgubijo jedro) nosijo enak dedni zapis v obliki DNK. Toda odvisno od lokalnih potreb so se celice razvile v različna tkiva, tako da so v vsaki vrsti celic aktivni drugi geni. Matične celice so nediferencirane celice, ki...

4 komentarji

Nobelova nagrada za medicino 2012

John Gurdon in Shinya Yamanaka

Slo-Tech - Začel se je teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad in tradicionalno je prva Nobelova nagrada za medicino. Letošnjo nagrado prejmeta britanski biolog John B. Gurdon in japonski zdravnik Shinya Yamanaka za odkritje, da lahko diferencirane somatske celice spremenimo nazaj v pluripotentne matične celice, je danes objavila Švedska kraljeva akademija znanosti.

Doslej je namreč veljalo, da se lahko v katerokoli celico našega organizma razvijejo le pluripotentne matične celice; ko pa dozorijo, to sposobnost izgubijo. Gurdon in Yamanaka sta ločeno pokazala, da to ne drži. Tudi zrele celice se lahko pod ustreznimi pogoji spremenijo nazaj v matične celice, ki se potem morejo diferencirati v celice poljubnega tkiva.

...

9 komentarjev

Tehnološka 'Nobelova nagrada' Torvaldsu in Yamanaki

TechnologyAcademy - Nobelovih nagrad za tehnologijo ni, ker v času Alfreda Nobela pred več kot 100 leti tehnologija še ni zavzemala tako pomembnega mesta, kot ga ima danes. To vrzel zadnjih nekaj let odpravlja Tehnološka akademija na Finskem, ki od leta 2004 bienalno podeljuje Nagrado Millennium za tehnologijo (Millennium-teknologiapalkinto). Podeli se za priznanje tehnoloških izboljšav in inovacij, ki zvišujejo kakovost življenja in vzpodbujajo trajnostni razvoj.

Letos se je prvikrat zgodilo, da so nagrado podelili dvema posameznikoma. Prvi prejemnik je Linus Torvalds, ki je spisal Linuxovo jedro in postavil temelje za razvoj najpriljubljenejšega odprtokodnega operacijskega sistema, ki danes poganja večino strežnikov na internetu. Krmiliti zmore najrazličnejše arhitekture, zato v šali pogosto pravimo, da ga je moč namestiti na vse od ročne ure do jedrske...

6 komentarjev

Napredek v boju proti HIV-u

HIV napda celico (umetno obarvanje)

Slo-Tech - Raziskovalci z UCLA so dosegli pomemben mejnik v iskanju zdravila proti HIV-u, ki se raziskovalcem izmika že polna tri desetletja. V praksi so demonstrirali, da lahko z gensko modifikacijo matičnih krvotvornih celic vzgojimo celice imunskega sistema, ki so namenjene uničenju HIV-a in tako znatno okrepimo imunski odgovor na okužbo s HIV-om. Za zdaj sicer v - miših.

Mnogokrat beremo, da je HIV oziroma njegova posledica AIDS neozdravljiv, ker ga imunski sistem ne zazna in zato lahko neovirano počne škodo po telesu. To ne drži. V akutnem stadiju bolezni, ki nastopi šele nekaj tednov po okužbi (zato so tudi testi okuženosti v prvih tednih po izpostavljenosti lažno negativni!), se v telesu izvede obsežen odgovor, v katerem se...

83 komentarjev

Japonci paralizirani opici z matičnimi celicami povrnili gibljivost

Navadna marmozetka (Callithrix jacchus)

vir: Discovery News
Discovery News - Japonski znanstveniki z Univerze Keio v Tokiu so s terapijo z matičnimi celicami opicam, ki je imela poškodovano hrbtenjačo, povrnili dobršen del gibljivosti okončin. Vodja skupine Hidejuki Okano pravi, da gre za prvi primer, ko so od vratu navzdol paraliziranemu primatu uspeli vrniti gibljivost. Že pred tem so podobno storili tudi z mišmi.

Dolgorepi opici so deveti dan po poškodbi vbrizgali...

13 komentarjev