Slo-Tech - Kdo bi si mislil, a v ugledni reviji PNAS so objavili izsledke študije, ki je odkrila povezavo med uporabo družabnih omrežij in zmanjšano umrljivostjo. Po številnih raziskavah, ki so kazale negativne učinke Facebooka, saj njegova uporaba škoduje razpoloženju in je korelirana z depresivnostjo, so sedaj raziskovalci našli nepričakovano pozitivno korelacijo. A v resnici ni tako zelo nepričakovana.

Številne študije so že pokazale, da je socialna mreža nujna za kakovostno življenje in da zmanjšuje zgodnjo umrljivost. Družabna omrežja so še vedno socialna mreža, interakcije na njih pa druženje, le v drugačni obliki. Navsezadnje je interakcija prek Facebooka s prijateljem na drugem koncu sveta še vedno boljša kot nobena interakcija z njim oziroma njo.

Raziskovalci...

Slo-Tech - Družbena omrežja so postala del našega vsakdana in čeprav imajo krepko prek milijardo uporabnikov, še vedno ni jasno, ali so njihovi učinki sploh pozitivni. Nekaj raziskav je v preteklosti že pokazalo, da uporaba Facebooka negativno vpliva na ljudi. Do podobnih, a manj dokončnih zaključkov so prišli tudi raziskovalci s pittsburške medicinske fakultete, ki so analizirali skoraj dva tisoč uporabnikov enajstih različnih omrežij (Facebook, YouTube, Twitter,...

Wired News - Britanska vlada je sporočila, da bo začela organizirano spremljati javna sporočila na družabnih omrežjih in osebnih blogih. V ta namen so najeli pet zunanjih izvajalcev, ki bodo prejeli seznam ključnih besed in pojmov, ki jim bodo morali slediti na družabnem delu interneta. Tiskovna predstavnica vlade je najavo pospremila z utemeljitvijo, da bodo nadzorovali digitalna, družabne in tradicionalne medije zato, da bi razumeli, kaj ljudje govorijo in kaj jih skrbi, da bodo lahko ustrezno oblikovali politiko.

V pogodbi na primer piše, da morajo podjetja zagotavljati orodje za analizo in spremljanje dogajanja v realnem času, ki opozori na porast pogostosti posameznih ključnih besed. Podatke je treba ustrezno organizirati...

Slo-Tech - Tolikokrat smo že slišali, da moderna tehnologija komunikacije - družabna omrežja, nenehni dostop do interneta, elektronska pošta - zvišuje raven stresa v življenju posameznika, da se zdi to kot neizpodbitno dejstvo. Celo nov termin so že skovali: fear of missing out (FOMO). Raziskovalci s...

Technology Review - Raziskav o vplivih družabnih omrežij na razpoloženje in počutje uporabnikov je bilo že nekaj, rezultati pa doslej kažejo, da so vplivi negativni. Raziskovalca z rimske in luksemburške univerze sta v naši soseščini izvedla doslej najobsežnejšo raziskavo tega fenomena in potrdila, da uporaba družabnih omrežij škoduje.

Raziskava je zajela 50.000 ljudi vseh starosti in družbenih skupin iz celotne Italije. Šlo je za obsežno raziskavo v letih 2010-2011, v kateri so morali ljudje na skali od 1 do 10 oceniti, kako zadovoljni s svojim življenjem. Hkrati so jih spraševali še o kopici drugih navad, med drugim o uporabi interneta, o spoznavanju prijateljev, o zaupljivosti itd.

Raziskovalca sta potrdila, da srečevanje z ljudi v živo in zaupanje povečujejo kakovost življenja. Kdor se več druži z drugimi in jim zaupa, je svoje zadovoljstvo z življenjem ocenil više. Prav nasproten učinek pa so imela družabna omrežja. Kolikor njihova uporaba povečuje interakcije v živo, so učinki pozitivni, a jih...

The Atlantic - Facebook je januarja 2012 en teden na 700.000 uporabnikih izvajal raziskavo njihovega počutja in vplivov nanj, ne da bi to vedeli. Raziskave, ki uporabljajo podatke s Facebooka ali drugih družabnih omrežij, niso nič novega, a v dosedanjih primerih so bile omejene na zbiranje obstoječih podatkov z družabnih omrežij. Facebook pa je v raziskavi aktivno posegel v vsebino, ki so jo videli njegovi uporabniki.

Zanimalo jih je, ali objave prijateljev, ki jih...

Facebook - Kakršnokoli mnenje imamo o širnem deljenju osebnih podatkov s svetom, ki ga ponuja in vzpodbuja Facebook, je za raziskovalne namene to koristno. Družabna omrežja in internet nasploh nudijo zakladnico podatkov, iz katerih je mogoče izluščiti zanimive podatke. Facebook to redno počne na svoji podstrani Data Science. V zadnjih dneh so obdobju primerno obravnavali ljubezen in odkrili zanimive vzorce.

Raziskovali so pare, ki jih na Facebooku zaradi prikladne nastavitve (v zvezi z ...) ni težko odkriti, če to seveda želijo. Najprej so primerjali, kako se pari oblikujejo glede na veroizpoved posameznikov. Čeprav je v nekaterih državah prebivalstvo sila mešano, so zveze povsod po svetu precej konzervativne. Ljudje se načeloma odločajo za ljudi enake...

BBC - Študij o učinkih uporabe družabnih omrežij na posameznika je bilo opravljenih že več, a nobena še ni raziskovala, kako njihova uporaba vpliva na razpoloženje in splošno zadovoljstvo uporabnikov. Raziskava Univerze v Michiganu kaže, da negativno.

Analizirali so, kako se uporabniki družabnih omrežij počutijo po uporabi. Raziskovalce je zanimal vpliv na splošno zadovoljstvo z življenjem in na počutje. Vzorec je bil sicer sorazmerno majhen (82 ljudi), a vseeno so rezultati zanimivi. Ugotovili so namreč, da se takoj po uporabi Facebooka ljudje počutijo slabše, hkrati pa se znižuje tudi njihovo zadovoljstvo z življenjem.

Samo po sebi to še ni dovolj. Preverili so še nekaj...

BBC - Z razvojem družbenih omrežij (Twitter, Facebook) se ustvarja tudi nova znanstvena disciplina, ki se za zdaj še na pol hudomušno imenuje twitterologija. Razmah uporabe Twitterja je namreč raziskovalcem ponudil sveti gral - ogromne količine kratkih povedi, ki razkrivajo precej osebnih informacij. Presenetljivo je, da so ljudje na Twitterju, dasi je ta v principu javen in niti najmanj anonimen, precej bolj iskreni kakor v anketnih vprašalnikih, četudi so ti anonimni. Ker so sporočila na Twitterju opremljena vsaj še s časovnim žigom, mnogokrat pa tudi z GPS-lokacijo pošiljatelja, je mogoče iz njih izluščiti marsikaj. Recimo to, kdaj smo najsrečnejši.

Pred poldrugim letom smo pisali o prvi tovrstni raziskavi, ko so na Univerzi Cornell analizirali pol milijarde zapisov na Twitterju in...

Slo-Tech - Sliši se tako samoumevno, da si skorajda ne zaslužiti novice. Iz stvari, ki so nam všeč, je mogoče ugotoviti naše osebnostne lastnosti. Toda tako preproste stvari postanejo zelo pomembne na internetu, kjer je z malo truda mogoče pridobiti na tone informacij o ljudeh. Z ustrezno obdelavo pa je iz njih mogoče izluščiti marsikaj. Govorili bomo o Facebooku.

Gumb Všeč mi je (Like) je Facebook uvedel leta 2009 in postal je pravi hit. Kliknemo ga lahko nad vsem mogočim: nad domislicami prijateljev, slikami, videoposnetki, stranmi, dogodki, pojmi, zvezdnici itn. In kar je pomembnejše, vsakdo lahko to vidi. Po eni strani je to dobro, saj se laže odločimo, v katero restavracijo bi se odpravili. A masovna analiza (podatkovno rudarjenje) razkriva teh...

GeekWire - Znano je, da iskalniki že dolgo ne strežejo več enotnih rezultatov iskanja. Ti so odvisni tako od geografske lokacije kot tudi od predhodnih iskanj in celo od uporabe drugih storitev. Zato ni presenetljivo, da želi Microsoft še dlje in rezultate iskanja v Bingu vračati glede na uporabnikovo razpoloženje, interese in znanja (manj politično korektni bi dejali kar inteligenco). Vlogo za patent za to početje je vložil že predlani, patentni urad pa jo je šele sedaj javno objavil.

Zamisel je preprosta, a bo težje izvedljiva. Microsoft bo namreč v sodelovanju s Facebookom, Twitterjem in podobnimi družabnimi omrežji analiziral prispevke uporabnika in tej podlagi ocenil trenutno počutje uporabnika....

Science Blog - Pomembna uporabna vrednost modernih socialnih omrežij se kaže v sociologiji, psihologiji in medicini, saj omogočajo analize vedenja in čustvovanja ljudi, ki so se še pred časom zdele nemogoče. Z njimi smo namreč dobili ogromne količine podatkov o ljudeh, ki jih ti napišejo sami, namenijo v branje prijateljem in so povrhu še vsakokrat opremljena s točnim časom nastanka zapisa. Scott A. Golder in Michael W. Macy z Univerze Cornell sta uporabila 509 milijonov sporočil na Twitterju, ki jih je 2,4 milijona uporabnikov iz 84 držav po vsem svetu napisalo v zadnjih v dveh letih. V članku, ki je objavljen v reviji Science, poročata o svojih odkritjih.

Gre za prvo raziskavo o sporočilih na Twitterju v tako velikem obsegu, da omogoča sklepanje na vzorce, ki presegajo kulturne okvire...

Slo-Tech - Pred kratkim sta bili objavljeni kar dve raziskavi, ki sta osvetlili vplive uporabe Facebooka na duševno stanje. Njuni rezultati so na prvi pogled nasprotujoči, a podrobna analiza odkrije, da se dopolnjujejo. Facebook namreč po eni strani izboljšuje samopodobo uporabnikov, a po drugi strani tudi povzroča stres. Starejše študije podobno kažejo, da ima lahko Facebook veliko negativnih učinkov na duševnost.

Prva raziskava je pokazala, da velika množica prijateljev na Facebooku stresno vpliva na posameznika. Izvedli so jo na škotski Edinburgh Napier University, kjer so analizirali približno 200 rednih uporabnikov Facebooka. Ugotovili so, da se 12 odstotkov uporabnikov spričo Facebooka počuti anksiozne in ima v povprečju 117 prijateljev, medtem ko ima preostanek, ki ne počuti tako, v...