Slo-Tech - Čeprav smo Evropejci z uveljavitvijo Splošne uredbe v varstvu podatkov (GDPR) pred časom izpadli nekoliko zategnjeni, je duh očitno ušel iz steklenice in tozadevna ozaveščenost se očitno širi tudi onkraj Atlantika.

Kalifornijski guverner Jerry Brown je v četrtek namreč podpisal California Consumer Privacy Act of 2018, ki sta ga le nekaj ur pred tem soglasno sprejela oba predstavniška domova v Sacramentu. Zvezna država, s 40 milijoni prebivalcev, znana po soncu, plažah in Holywoodu, je tako postala prva entiteta ZDA, ki je na ta način zaščitila svoje prebivalce. Bolj nerodno je, da je...

Wired News - Ameriška supervohunska agencija NSA je zaznala določene posege v francoske volitve s strani hekerjev povezanih s Kremljem. To je včeraj pred ameriškimi senatorji razkril direktor NSA Michael Rogers. Vdore hekerjev so Američani zaznali tedne pred samimi volitvami in so o tem tudi obvestili Francoze. »Govorili smo s Francozi in jih opozorili, da smo opazili ruske poizkuse penetracije v njihovo volilno infrastrukturo,« je dejal Rogers. Kaj točno NSA misli z »volilno infrastrukturo«, Rogers ni razkril. Je pa poudaril, da podobne nadzore NSA izvaja tudi v Veliki Britaniji in Nemčiji. Obe državi bosta letos namreč imeli parlamentarne volitve.

Rusi v ZDA prek Kaspersky Lab?
Ob robu pričanja...

Washington Post - Čeprav zadnje čase redno beremo o vedno novih hekerskih napadih, se je eden izmed najbolj znanih napadov zgodil leta 2009, ko so Kitajci napadli Google in nekaj drugih podjetij. Napad je dobil ime Operacija Aurora, prvi pa je o njem javno spregovoril Google januarja 2010. A izkazalo se je, da Google ni bil pretirano gostobeseden, saj je priznal le del zgodbe, in sicer krajo izvorne kode.

The Washington Post je pridobil podatke, ki kažejo na pravo naravo napadov Aurora. Glavna tarča je bila podatkovna baza, v kateri so bile informacije o odredbah ameriških sodišč za prisluškovanje in druge prikrite metode dela. Kitajci so na ta način želeli pridobiti podatke, katere izmed njihovih agentov so Američani odkrili, tako da bi jih bodisi umaknili iz države bodisi...

Techdirt - Spodnji dom ameriškega parlamenta je ta četrtek potrdil zakon po imenu CISPA, z več kot dvotretjinsko večino. Zdaj se podobno pričakuje še od Senata, potem pa bomo videli, ali bo predsednik Obama v imenu zaščite državljanskih pravic res vložil obljubljeni veto. Bojda ne, pa četudi že bo, ima Kongres zagotovljenih dovolj glasov, da ga ponovno preglasuje (tako kot je predpredlani naš takrat razpuščeni Državni zbor arogantno potrdil katastrofalno v marsičem vprašljivo Zalarjevo pravosodno reformo). CISPA je torej na odlični poti, da postane zakon, ter da ameriški vladi neomejen in nenadzorovan...

The New York Times - Po lanski akciji ameriške zveze za civilne svoboščine, ki je prikazala prve smiselne statistike o rabi prometnih in lokacijskih podatkov mobilne telefonije za pravosodne potrebe (povzetek: "a surveillance free-for-all" in donosen posel za operaterje), je zdaj za te iste številke uradno zaprosil še ameriški kongres. Kot poroča NY Times, naj bi samo lansko leto bilo 1.3 milijona zahtevkov za takšne ali drugačne naročniške podatke, letno pa se ta številka povečuje za impresivnega pol milijona (glej graf za AT&T).

AT&T v povprečju dobi 700 zahtevkov vsak dan, od tega 230...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Forbes - Kot poroča Forbes, je Twitter zaostril spor z ameriško policijo oz. tožilstvom glede izročanja uporabniških podatkov brez predhodne pridobitve sodne odredbe.

Skrbi jih, da bi takšni policijski zahtevki (t.i. zaprosila) postali stalna praksa. Že lani so o prejemu začeli obveščati sodelavce WikiLeaksa, nakar je tožilstvo na naslednje zahtevke nalepilo oznako "tajno". Nato so tožili na pravico, da smejo zadevne uporabnike ne glede na to oznako obvestiti o obstoju zaprosila, da lahko ti sami podvzamejo obrambo in si tako zagotovijo pravico do kontradiktornosti v sodnem postopku. En uporabnik Twitterja, g. Malcolm Harris, je s pomočjo nevladnih organizacij to tudi storil, a ga je sodišče že malce arogantno zavrnilo, da sploh...