Slo-Tech - Veliko raziskav je že nakazalo na korelacijo med uporabo družbenih omrežij in slabim počutjem, nova raziskava pa to prepričanje še podkrepljuje. Raziskovalci z Univerze v Pensilvaniji v novi številki Journal of Social and Clinical Psychology poročajo o dokazih, da uporaba družbenih omrežij ne le korelira, temveč povzroča depresijo.

Opazovali so skupino 143 študentov z univerze, ki so bili uporabniki Facebooka, Instagrama in Snapchata. Po tednu spremljanja njihovega stanja so jih razdelili v dve skupini. Prva je morala omejiti uporabo družbenih omrežij na 10 minut dnevno, druga skupina pa je lahko nadaljevala po starem. V naslednjih treh tednih so opazili statistično pomembne razlike v osamljenosti in depresivnosti. Prva...

BBC - Študij o učinkih uporabe družabnih omrežij na posameznika je bilo opravljenih že več, a nobena še ni raziskovala, kako njihova uporaba vpliva na razpoloženje in splošno zadovoljstvo uporabnikov. Raziskava Univerze v Michiganu kaže, da negativno.

Analizirali so, kako se uporabniki družabnih omrežij počutijo po uporabi. Raziskovalce je zanimal vpliv na splošno zadovoljstvo z življenjem in na počutje. Vzorec je bil sicer sorazmerno majhen (82 ljudi), a vseeno so rezultati zanimivi. Ugotovili so namreč, da se takoj po uporabi Facebooka ljudje počutijo slabše, hkrati pa se znižuje tudi njihovo zadovoljstvo z življenjem.

Samo po sebi to še ni dovolj. Preverili so še nekaj...

The Economist - Ne bi si mislili, da ima izbira brskalnika vpliv zaposljivost v verigi hitre prehrane, a bi se ušteli. Moderne tehnologije ponujajo velike množice podatkov, ki jih delodajalci, oglaševalci, raziskovalci in še kdo drug poizkušajo čim bolj prečesati svojimi algoritmi, da bi iz njih izluščili koristne informacije. Znane so raziskave o splošnih značilnostih populacije, ki jih pridobivajo z analizo sporočil na Twitterju - recimo nedavna raziskava o sreči in potovanjih ali predlanska raziskava bioritma. Wikipedija in forumi ponujajo informacije o uspešnosti oziroma priljubljenosti izdelkov med širokimi množicami. Gre pa tudi v drugo smer, torej na posameznika. Sedaj ugledni časnik The Economist ugotavlja, kako delodajalci pri...

BBC - Z razvojem družbenih omrežij (Twitter, Facebook) se ustvarja tudi nova znanstvena disciplina, ki se za zdaj še na pol hudomušno imenuje twitterologija. Razmah uporabe Twitterja je namreč raziskovalcem ponudil sveti gral - ogromne količine kratkih povedi, ki razkrivajo precej osebnih informacij. Presenetljivo je, da so ljudje na Twitterju, dasi je ta v principu javen in niti najmanj anonimen, precej bolj iskreni kakor v anketnih vprašalnikih, četudi so ti anonimni. Ker so sporočila na Twitterju opremljena vsaj še s časovnim žigom, mnogokrat pa tudi z GPS-lokacijo pošiljatelja, je mogoče iz njih izluščiti marsikaj. Recimo to, kdaj smo najsrečnejši.

Pred poldrugim letom smo pisali o prvi tovrstni raziskavi, ko so na Univerzi Cornell analizirali pol milijarde zapisov na Twitterju in...

Slo-Tech - Vedno več slovencev je uspešnih v svetu. Eden izmed njih je tudi dr. Jure Leskovec, profesor računalništva na prestižni univerzi Stanford. Da bi se od njega kaj naučili smo ga povabili, da o svojih izkušnjah z analizo velikih omrežij, Stanfordom in Silicijevo dolino predava tudi doma.

V torek 18. decembra ob 18.00 bo predaval na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani v okviru...

Guardian - Z interneta oziroma podatkov, ki jih ljudje delijo prek interneta, se da izluščiti marsikatero napoved, o čemer smo že pisali. Google Trends je aplikacija, ki kaže pogostost iskanja po posameznih ključnih besedah, in že leta 2008 so ugotovili, da je z analizo teh besed mogoče zelo točno napovedati, kdaj bo kod izbruhnila gripa. Zanimiva je tudi letošnja raziskava, v kateri so odkrili, da je naravnanost državljanov neke države v prihodnost (približek zanjo je število iskanj s ključnimi besedami prihodnjih let) močno korelirana z bogastvom te države. Naslednje vprašanje je, ali bi se dalo z merjenjem internetnega navdušenja...

Financial Times - Decembra 2010 smo pisali o nameravani ustanovitvi hedge sklada, ki naj bi poizkusil premagati borzo s trgovanjem glede na razpoloženje na Twitterju. Podlaga za zamisel je bila raziskava čivkov na Twitterju, ki je bila oktobra tistega leta pokazala, da razpoloženje na borzi lepo korelira z dogajanjem na Twitterju. Z analizo različnih dimenzij počutja v več milijonih čivkov je namreč s 87,6-odstotno gotovostjo mogoče napovedati borzno dogajanje v naslednjih dveh do šestih dneh.

Britansko podjetje Derwent se je odločilo izkoristiti to znanje, zato so aprila leta 2011 začeli pobirati prijave za vstop v hedge sklad Derwent Absolute Return. Ta je trgoval na podlagi vsakodnevne analize več...

Science Blog - Pomembna uporabna vrednost modernih socialnih omrežij se kaže v sociologiji, psihologiji in medicini, saj omogočajo analize vedenja in čustvovanja ljudi, ki so se še pred časom zdele nemogoče. Z njimi smo namreč dobili ogromne količine podatkov o ljudeh, ki jih ti napišejo sami, namenijo v branje prijateljem in so povrhu še vsakokrat opremljena s točnim časom nastanka zapisa. Scott A. Golder in Michael W. Macy z Univerze Cornell sta uporabila 509 milijonov sporočil na Twitterju, ki jih je 2,4 milijona uporabnikov iz 84 držav po vsem svetu napisalo v zadnjih v dveh letih. V članku, ki je objavljen v reviji Science, poročata o svojih odkritjih.

Gre za prvo raziskavo o sporočilih na Twitterju v tako velikem obsegu, da omogoča sklepanje na vzorce, ki presegajo kulturne okvire...