Heise - Po dobrih treh mesecih so v nemškem parlamentu uspeli odstraniti okuženo programsko in strojno opremo, ki je bila kompromitirana v maja odkritem napadu na Parlakom, za katerega so Nemci obtožili Ruse, a trdih dokazov za te obbtožbe nimajo. Junija smo poročali, da se je virus v sistem zažrl globlje, kot so pričakovali, tako da tudi sredi avgusta sistema še vedno niso očistili. Dezinfekcija je morala počakati na parlamentarne počitnice in razrešitev grške krize, da so si lahko privoščili štiridnevno prekinitev elektronskih poti, potrebno za temeljito čiščenje. Parlakom so izklopili v četrtek in ga včeraj opoldne ponovno zagnali.

Kaj točno so zamenjali in prenovili, iz varnostnih razlogov niso želeli izdati. Po neuradnih informacijah so zamenjali programsko opremo...

Heise - Zaradi znižanja vrednosti evra, ki je v zadnjem letu v primerjavi z dolarjem izgubil več kot 20 odstotkov vrednosti, je Apple v Evropi dvignil cene svojih izdelkov. Prvikrat so nekatere prenosne računalnike podražili marca, sedaj pa so dražji tudi nekateri drugih izdelki.

Dražji so tudi namizni Maci. Mac Mini je dražji za 50-100 evrov, odvisno od konfiguracije, štirijedrni Mac Pro za 400 evrov, šestjedrni pa že za 600 evrov. Pri še močnejših konfiguracijah so podražitev opaznejše. Tudi posamezne komponente (recimo hitrejši procesor ali večji disk), ki jih doplačamo pri naročilu, so se podražile za približno desetino. Celo pomožni material, kot na primer kabli, miške, tipkovnice, je dražji. Že nekaj tednov adapter USB-C/USB stane 25 evrov namesto 19 evrov. Že od torka je dražji...

CNet - Prodajanje programske opreme se težko primerja s prodajo klasičnih fizičnih dobrin, zato mnogokrat beremo raznorazne primerjave o poštenosti različnih omejitev, ki jih postavljajo proizvajalci. Nekatere primerjave so poštene, druge so iz trte izvite. Karkoli si že o tem mislimo, navaditi smo se morali, da pri komercialni programski opremi večinoma kupujemo licenco za uporabo, ne postanemo pa lastniki programa. Od tod sledi kopica omejitev (ena licenca pomeni en računalnik, če ni drugače dogovorjeno, omejena preprodaja rabljene programske opreme itd.), ki jih moramo upoštevati. Vseeno pa je doslej klasični model prodaje poznal tako imenovane večne licence. Ko ste program kupili, ste ga lahko uporabljali neomejeno časa - in prav zato mnogokod še vedno uporabljajo Windows 95, ker na primer...

Slo-Tech - Kako hitro se lahko stvari obrnejo, ko so v igri milijonski trgi in ugled podjetja, kaže uren odziv Adoba na avstralsko zahtevo, da se skupaj z Microsoftom in Applom udeleži zaslišanja pred parlamentarnim odborom zaradi nerazumno visokih cen. Le dan po objavi se je Adobe pokesal in znižal cene nekaterih svojih izdelkov. A vprašanje je, ali se niso s tem morda ustrelili v nogo.

Adobe je namreč zagotovil, da bodo ceno nekaterih svojih izdelkov za fizične osebe znižali. Mesečna naročnina na paket izdelkov Creative Cloud je doslej znašala 63 dolarjev, po novem pa bo znižana na 50 dolarjev. Cene so v avstralskih dolarjih in veljalo pri vsaj eno leto...

Slo-Tech - Kdorkoli je že primerjal cene tehnike in programske opreme v ZDA in pri nas, je iskanje običajno končal mrkega pogleda. Skorajda brez izjeme so ti izdelki v ZDA cenejši, saj se mnogokrat prodajajo za enako število dolarjev kakor evrov ali pa celo manj. Res je, da so ameriške cene navedene brez davka, a tudi z upoštevanimi dajatvami so tam izdelki cenejši. Še hujše probleme s tem imajo Avstralci, ki se sicer štejejo med razviti anglosaški Zahod, a jih Microsoft, Apple in Adobe še vedno obravnavajo pokroviteljsko in jim iste izdelke prodajajo bistveno dražje kakor v ZDA. Zakaj, porečete? Ker lahko.

Zato je lanskega maja Stalni odbor za infrastrukturo in telekomunikacije pri avstralskem parlamentu začel preiskavo cen...

The Wall Street Journal - Večkrat smo že pisali o računovodskih akrobacijah, ki jih izvajajo multinacionalke kot Microsoft, Apple ali Google, da bi plačale čim manj davkov. S pametnim odpiranjem podružnic in poslovanjem prek njih uspejo svoje efektivne davčne stopnje zbiti na absurdno nizke ravni, kar sproža negodovanje in preiskave davčnih organov po svetu. Težava pa je, da je vse to početje večidel povsem legalno.

ZDA so ena izmed redkih držav, ki obdavčujejo po načelu svetovnega dohodka. To pomeni, da morajo ameriška podjetja plačati davek tudi na dobiček, ki so ga ustvarila izven ZDA....

Slo-Tech - Applova napoved, da bo selil proizvodnjo imacov s Kitajske nazaj v ZDA, je ta teden dvignila precej prahu. V zadnjem desetletju smo ves čas brali le o obratnem toku selitev, ko so podjetja v Azijo selila proizvodnjo zaradi nižjih stroškov dela. Ali selitev nazaj na Zahod pomeni, da je na Kitajskem standard toliko zrasel, da se proizvodnja tam ne izplača več? Odgovor ni tako enostaven.

Eden izmed razlogov, ki se pogosto omenjajo za selitev, je ugled podjetja oziroma družbenega odgovornost. Če bi bil nek izdelek zgolj za nekaj odstotkov dražji, ker bi bil narejen in sestavljen v domači državi, bi ga kupci vseeno raje kupili od cenejšega kitajskega, predvidevajo nekateri. O tem ni treba špekulirati, saj tak primer imamo....

Bloomberg - Kakor se je svetovna proizvodnja zavoljo nizkih stroškov pred leti masovno selila na Kitajsko, se trend sedaj obrača. Standard kitajskih delavcev raste, pojavljajo se zahteve po spoštovanju delovne zakonodaje in dostojnejšem plačilu, kar vse dviguje stroške dela. In prav to je edina prednost, ki jo poleg masovnosti kitajska proizvodnja lahko ponudi. Ko smo pred mesecem dni pisali o govoricah, da se največji kitajski proizvajalec strojne opreme Foxconn razgleduje po širitvi v ZDA, je bil marsikdo nejeveren. Izkazalo se je, da upravičeno, saj Foxconn resda ne gre v ZDA, a se vseeno razgleduje po Aziji in Južni Ameriki, kje bi lahko postavili še kak obrat.

Podobno pa tudi ameriška podjetja počasi ugotavljajo, da bi se izplačalo kak del proizvodnega procesa vrniti nazaj v ZDA. Apple je že en tak primer. Po ZDA nekaj tednov krožijo imaci, ki imajo napis Sestavljeno v ZDA...

The New York Times - V zadnjem času se je povečalo zanimanje davčnih organov po vsem svetu za početje velikih multinacionalk, kot so Google, Microsoft in Apple, ki se z izkoriščanjem zakonodaje v davčno prijaznejših državah izogibajo plačevanju davkov. Prvikrat smo o tem pisali predlani, problem pa se je do danes le še stopnjeval. Francija in Avstralija sta zato najavili, da bosta podrobno preučili Googlovo poslovanje v teh državah in ukrepali, če bosta našli podlago za to. Ameriška davčna uprava ga je pod drobnogled vzela že lani.

Francoze jezi Googlovo izkoriščanje irske zakonodaje in obvozov prek Nizozemske. S taktiko dvojnega irskega...