Slo-Tech - Ker se posadka kitajskega plovila Šendžov 20 z vesoljske postaje ni mogla vrniti s svojim plovilom, so uporabili naslednje, ki je ta pripeljalo 21. posadko. Vsi trije taikonavti (Zhang Lu, Wu Fei in Zhang Hongzhang) so se v petek popoldne varno vrnili v puščavo Gobi, medtem ko je nova posadka začela svojo misijo na vesoljski postaji - brez varne možnosti za takojšnjo vrnitev. Še vedno je na postajo priključen Šendžov 20, pri katerem so odkrili manjšo razpoko na steklu kapsule, domnevno zaradi udarca kosa vesoljskega drobirja. V tem stanju plovilo ni izpravno in ne omogoča varne vrnitve posadke.

Kitajska vesoljska agencija je sporočila, da bodo v orbito nekoliko kasneje poslali Šendžov 22. Namesto nove posadke bo na postajo peljal zaloge, nato pa ga bo posadka uporabila za vrnitev. Medtem bo Šendžov 20 ostal spojen z ladjo, saj je za uporabo v vesolju varen in omogoča izvajanje več eksperimentov.

Šendžov 22 bo seveda poletel prej, kot so prvotno načrtovali. Misije s temi plovili...

Slo-Tech - Posadka kitajske misije Šendžov 20, ki je 24. aprila odpotovala na postajo Tiangong, bo v vesolju nekoliko dlje od načrtov. Vrniti bi se morali po izmenjavi s posadko Šendžov 21, ki je prispela 1. novembra, a so zaradi suma trka med plovilom in vesoljskim drobirjem ostali v vesolju. Chen Dong, Chen Zhongrui in Wang Jie bi bili morali odpotovati v sredo.

Kitajska vesoljska agencija za polete s posadko je sporočila, da bodo preverili stanje plovila za vrnitev. V tem času bosta obe posadki ostali na postaji Tiangong, kjer je prostora dovolj. Kje točno naj bi plovilo trčilo s smetmi, niso sporočili, prav tako ni jasen obseg domnevne škode. Agencija ni želela špekulirati o datumu odhoda.

Ključna nevarnost so morebitne poškodbe termičnega ščita, ki varuje plovilo med vstopom v atmosfero. Druga kritična točka je mehanizem za izmet padala, ki upočasni plovilo med pristankom. Pred 22 leti je ameriški raketoplan Columbia ob povratku zgorel prav zaradi poškodb na ščitu.


Plovilo Šendžov 20...

Slo-Tech - Kitajska vesoljska postaja Tiangong 1 je danes ob 2.15 ponoči po srednjeevropskem poletnem času padla na Zemljo. Po pričakovanjih je večina postaje zgorela med vstopom skozi atmosfero, manjši kosi pa so padli na površje. Ostanki so deževali na več tisoč kvadratnih kilometrov velikem področju sredi Južnega Pacifika. Padec so potrdili na japonski vesoljski agenciji in NASA. Ker je Tiangong-1 padel sredi oceana, ni pričakovati poročil o škodi.

Več kot deset metrov dolga vesoljska postaja je okrog Zemlje krožila od leta 2011, ko je Kitajska začela resno preizkušati tehnologijo za bivanje v vesolju. Tiangong 1 je bila prva vesoljska postaja, sledila ji je Tiangong 2, ki še danes uspešno kroži. Tiangong 1 je svojo življenjsko dobo izpolnila leta 2015, nakar bi jo...

Slo-Tech - Najverjetneje naslednji teden bo na Zemljo padla prva kitajska prototipska vesoljska postaja Tiangong 1, ki so jo v vesolje poslali septembra 2011. Ker so nadzor nad postajo izgubili že leta 2016, je ne morejo kontrolirano poslati na Zemljo ali natančno napovedati, kam in kdaj bo padla. Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj potrdila predhodno oceno, da bo Tiangong 1 na površje treščil med 30. marcem in 3. aprilom. Najverjetnejši datum je 1. april.

Tiangong 1 je trenutno na višini okrog 220 kilometrov, kjer je atmosferski upor že dovolj velik, da ima pred seboj le še nekaj dni življenja. Vesoljska postaja meri 10,4 metra in bo v večji meri zgorela ob vstopu v atmosfero, ne pa popolnoma. Kam bodo padli preostali koščki, še ni mogoče...

BBC - Včeraj ob 11.38 uri po slovenskem času je Kitajska v vesolje izstrelila plovilo Shenzhou-10, ki je v vesolje poneslo tri kitajske taikonavte. Plovilo se bo spojilo s kitajsko vesoljsko postajo Tiangong-1, ki jo od leta 2011 sestavljajo v vesolju. Tiangong-1 je prvi modul bodoče postaje, ki bo pravzaprav kmalu moral v pokoj. Shenzhou-10 je zadnji obisk tega modula, potem pa ga bodo nadomestili s Tiangongom-2 in Tiangongom-3. Tiangong-1 namreč nikoli ni bil mišljen kot polno funkcionalna vesoljska postaja, temveč zgolj kot tarča za preizkušanje spajanja in manevriranja.

Prava postaja naj bi bila nared do leta 2020, tehtala bo okoli 60 ton in bo omogočala dolgotrajno...

The Telegraph - Japonci poročajo, da so na dnu Tihega oceana v japonski ekskluzivni ekonomski coni našli velike vire redkih zemelj, s čimer bi se lahko zmanjšala svetovna odvisnost od kitajskega izvoza. Nekaj podobnega so odkrili že pred dvema letoma, a je tisto nahajališče bistveno teže izkoriščati, saj gre za vulkanski oblak v vodi. V novem najdišču pa z redkimi zemljami bogate rudnine čepijo le dva do štiri metre pod površjem, kar je bistveno manj od pričakovanj. Težava je le, da je zemeljsko površje v tem primeru 5700 metrov pod gladino oceana. Globlje od 5000 metrov...

Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.

NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z...

BBC - Drugi, pomembnejši cilj kitajske misije Šendžov 9 s posadko, ki so jo v orbito izstrelili 16. junija, je poleg avtomatičnega spajanja plovila z drugim vesoljskim objektom, kar jim je uspelo tri dni pozneje, tudi ročna spojitev. Iz kontrole poleta krmiljenja spojitev (automated docking) so bili Kitajci pred tem izvedli že dvakrat, včeraj pa so prvikrat v zgodovini izvedli še ročno spojitev. To pomeni, da je ves postopek izvajala in nadzorovala posadka v plovilu.

Posadka je torej zapustila Tiangong 1, si za vsak primer nadela vesoljske obleke in Šendžov 9 pripravila za polet nazaj na Zemljo, ki bi se zgodil, če bi šlo kaj hudo narobe (contingency plan). Plovilo se je nato razvezalo od Tiangonga 1 in se...

NASASpaceFlight.com - Dva dni po izstrelitvi vesoljskega plovila Šendžov 9 se je ta uspešno spojil z modulom Tiangong 1, ki kroži v Zemljini orbiti od lanskega septembra. To je za Kitajsko tretja uspešna spojitev dveh plovil v vesolju, saj se je lani Šendžov 8 dvakrat že uspešno spojil s Tiangongom 1, a hkrati prva spojitev plovila s človeško posadko. Tudi to pot je bila spojitev vodena iz kontrole poleta na Zemljini in se v svojem bistvu ni razlikovala od lanskih spojitev. Ročna spojitev, ki jo bo morala v celoti izvesti posadka, bo sledila v drugi polovici misije.

Spojitev je zapleten vesoljski manever, za izvedbo katerega je potrebno uskladiti trajektoriji in hitrosti plovil. V ta namen se prihajajoče plovilo (aktivno...

Space - Kitajska je danes ob 12.37 uri po slovenskem času z izstrelišča Džiukvan sredi puščave Gobi v vesolje izstrelila plovilo Šendžov 9, ki ima tričlansko posadko. Prvikrat se je zgodilo, da so Kitajci v vesolje poslali žensko, in sicer 34-letno Liu Jang. To se je zgodilo prav na 49. obletnico poleta ruskega Vostoka 6, ki je 16. junija 1963 v vesolje ponesel Valentino Tereškovo kot prvo žensko v zgodovini. Preostala člana posadke sta Liu Vang in poveljnik Džing Hajpeng, ki je prvi kitajski povratnik med taikonavti.

Plovilo Šendžov 9 se bo v vesolju spojilo z modulom Tiangong 1, ki je kot del kitajskega vesoljskega laboratorija v orbiti od lanskega septembra. Meri 10,4 metra v dolžino in 3,35 metra v širino in predstavlja prototip za bodočo kitajsko vesoljsko postajo. Lani se je Šendžov 8 kot prvo plovilo...

Space - Danes ob 22:58 po srednjeevropskem času je bilo iz Kitajskega vesoljskega centra Jiquian na nosilni raketi CZ-2F uspešno izstreljeno vesoljsko plovilo Shenzhou 8. Gre za plovilo brez človeške posadke, katerega naloga je združitev in pristanek na Kitajski vesoljski postaji Tiangong-1, ki je bila izstreljena 29. septembra letos. V kolikor bo misija uspešna, bo Kitajska postala tretja država (po ZDA in Rusiji), ki je osvojila tehnologijo za združitev dveh vesoljskih plovil v orbiti. To znanje je ključno tako za grajenje vesoljskih postaj, kot tudi za opravljanje bolj kompleksnih vesoljskih misij na Luno ali ostala planetarna telesa.

Space - Danes ob 15:16 po srednjeevropskem poletnem času (21:16 po Kitajskem času) je bil iz izstrelišča Jiquan v notranji Mongoliji na raketi Long March-2F izstreljen modul Tiangong-1 (sl.: "Nebeška palača"), kar predstavlja prvi kitajski poskus izstrelitve in upravljanja vesoljske postaje. Modul ima maso 8,5 ton, dolg je 10,7 metrov in ima premer 3,3 metre (za primerjavo: Ruski modul Zarja, ki predstavlja jedro mednarodne vesoljske postaje, ima maso 19 ton, dolžino 12,5 metrov in premer 4,5 metre). Tiangong-1 bo v orbiti okoli zemlje ostal približno dve leti, v tem času pa ga bosta obiskali robotski vesoljski plovili Shenzhou 8 in 9 ter plovilo s človeško posadko Shenzhou 10. Kitajska je svoj prvi vesoljski polet s človeško posadko opravila leta 2003, ko je na plovilu Shenzhou 5 v...

Slo-Tech - Kitajska je napovedala, da bomo po odsluženem in pokopanemu Miru in aktualni ISS dobili še tretjo vesoljsko postajo v Zemljini orbiti. Na tiskovni konferenci so namreč najavili skorajšnji pričetek gradnje lahke vesoljske postaje, ki bo končana do leta 2020. Sestavljena bo iz več modulov, sprva pa bodo vanjo povezali tri.

Osrednji modul bo meril 18,1 metra v dolžino in 4,2 metra v premeru, tehtal pa bo od 20 do 22 ton. Nanj bosta nato pričvrščena dva modula za izvajanje eksperimentov, ki bosta enakih polmerov in teže ter dolžine 14,4 metra. Osrednji modul, ki se imenuje Tiangong-1, bodo s plovilom Šendžov 8 izstrelili še letos, tako da se bosta prihodnje leto plovili Šendžov 9 in 10 že...