Slo-Tech - Na Danskem bodo ponovno preverili več kot 10.000 sodnih odločitev, pri katerih so bili kot dokazni material uporabljeni tudi lokacijskih podatkov mobilnih operaterjev. Pravosodno ministrstvo je v izjavi za javnost zapisalo, da jih je policija obvestila o odkritju resnih napak v podatkih. Zaradi tega tudi naslednja dva meseca ne bodo uporabljali lokacijskih podatkov pri aretacijah ali kot dokazni material v tekočih postopkih pred sodiščem, je povedal danski pravosodni minister Nick Hækkerup. Predvidevajo, da bodo v teh dveh mesecih ugotovili, kako resne so napake in kaj jih je povzročilo.

...

Slo-Tech - Ameriško vrhovno sodišče te dni sprejema še kar prelomne odločitve. In to kot pričakovano z večino 5:4. Tokrat so v zadevi Carpenter vs. US pojasnili, da mora policija za pridobitev prometnih podatkov pred sodiščem izkazati utemeljen sum, da je imetnik telefona tudi storilec očitanega kaznivega dejanja.

Šlo je za skupino oboroženih roparjev, ki je v začetku l. 2011 na nasilen način okradla več prodajaln mobilnih telefonov. Ameriška zvezna policija (FBI) je nekatere od storilcev...

The New York Times - Po lanski akciji ameriške zveze za civilne svoboščine, ki je prikazala prve smiselne statistike o rabi prometnih in lokacijskih podatkov mobilne telefonije za pravosodne potrebe (povzetek: "a surveillance free-for-all" in donosen posel za operaterje), je zdaj za te iste številke uradno zaprosil še ameriški kongres. Kot poroča NY Times, naj bi samo lansko leto bilo 1.3 milijona zahtevkov za takšne ali drugačne naročniške podatke, letno pa se ta številka povečuje za impresivnega pol milijona (glej graf za AT&T).

AT&T v povprečju dobi 700 zahtevkov vsak dan, od tega 230...

Forbes - Kot poroča Forbes, je Twitter zaostril spor z ameriško policijo oz. tožilstvom glede izročanja uporabniških podatkov brez predhodne pridobitve sodne odredbe.

Skrbi jih, da bi takšni policijski zahtevki (t.i. zaprosila) postali stalna praksa. Že lani so o prejemu začeli obveščati sodelavce WikiLeaksa, nakar je tožilstvo na naslednje zahtevke nalepilo oznako "tajno". Nato so tožili na pravico, da smejo zadevne uporabnike ne glede na to oznako obvestiti o obstoju zaprosila, da lahko ti sami podvzamejo obrambo in si tako zagotovijo pravico do kontradiktornosti v sodnem postopku. En uporabnik Twitterja, g. Malcolm Harris, je s pomočjo nevladnih organizacij to tudi storil, a ga je sodišče že malce arogantno zavrnilo, da sploh...

Ars Technica - Že nekaj časa se sumi in govori, da je policijska raba prometnih, lokacijskih in drugih podobnih podatkov prešla vse zdrave meje, zdaj pa končno začenjamo dobivati konkretne številke. Kot se morda spomnite, smo avgusta lani pisali o obsežni akciji Ameriške zveze za državljanske pravice (ACLU), v kateri so od več sto policijskih okrožij in zveznih preiskovalnih agencij širom ZDA zahtevali statistike uporabe mobilnih lokacijskih podatkov za potrebe preiskovanja kaznivih dejanj. Nekatera okrožja so jim odgovorila, druga spet ne, a na koncu je na njihovi mizi ležalo čez 5500 strani papirovja. Rezultati analize so, milo rečeno, zaskrbljujoči:

"The documents paint a picture of a surveillance free-for-all."

Prvič, le redka policijska okrožja so bila pri zaprošanju...

EDRI - Avstrija je konec aprila kot predzadnja država članica EU (zavlačujejo samo še Švedi) v svojo zakonodajo prenesla ti. retencijsko direktivo, ki operaterje fiksnih, mobilnih in internetnih komunikacij obveže k hranjenju prometnih in lokacijskih podatkov o vseh uporabnikih, zaradi možnosti, da bo to v naslednjih 6-24 mesecih morda koristno v boju proti terorizmu in drugim "resnim kaznivim dejanjem" (po presoji vsake države članice). Podatke bodo naši severni sosedi začeli zbirati aprila prihodnje leto, policija pa si je že zagotovila dostop do njih brez sodne odredbe v primeru "splošne nevarnosti". Kot pričakovano, je sprejem zakona šel "po pravilih" - uvrščen je bil...

ACLU - Ameriška organizacija za civilne svoboščin ACLU je minili ponedeljek policijskim organom v 34 zveznih državah poslala obsežen zahtevek za dostop do informacije javnega značaja (primer po FOIA, primer po ZDIJZ), in sicer za to, kdaj, kako in zakaj uporabljajo lokacijske podatke uporabnikov mobilne telefonije za sledenje osumljencev kaznivih dejanj. Gre za eno prvih resnih raziskav pogojev, pod katerimi lahko policija od mobilnega operaterja pride do podatkov, kje se je oziroma se trenutno nahaja določen mobilec. To so izrazito podrobni podatki o gibanju posameznika, vendar ameriška administracija v odsotnosti ustrezne zakonske/sodne regulacije ostaja na stališču, da dostop do njih ne predstavlja posega v zasebnost in zato sodni nalog ni potreben.

Po...

Slo-Tech - Danes je v veljavo stopila novela Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je Državni zbor sprejel 18. decembra 2009.

Med pomembnejšimi novostmi je na prvem mestu vsekakor skrajšan rok za obvezno hrambo prometnih podatkov.
Do sedaj je veljalo, da morajo operaterji telefonskih komunikacij in ponudniki dostopa do interneta prometne podatke hraniti 24 mesecev, sedaj pa se je hramba prometnih podatkov na področju telefonije skrajšala na 14 mesecev, hramba internetnih prometnih podatkov pa na 8 mesecev. Skrajšanje vsekakor velja pozdraviti, zastavlja pa se vprašanje, zakaj hramba prometnih podatkov ni bila skrajšana na 6 mesecev, kot to dopušča direktiva EU o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Druga pomembnejša novost zadeva posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa. V primerih varstva življenjskih interesov posameznika je operater policiji na podlagi pisne zahteve (v nujnih primerih se lahko zahtevo pošlje tudi po telefaksu) dolžan...

Slo-Tech - Pred kratkim smo že poročali o predlaganih spremembah zakona o SOVI, tokrat je na vrsti še policija. MNZ namreč pripravlja novelo zakona o policiji, ki se trenutno še nahaja v medresorskem usklajevanju, osnutek zakona pa je, zaradi posegov v zasebnost, že deležen številnih kritik, med drugim tudi o tem, da se Slovenija spreminja v policijsko državo. Kritiki s(m)o mnenja, da so predlagane zakonske spremembe poskus države, da bi pod krinko "terorizma" in nekaterih kaznivih dejanj, ki so v zadnjem času odmevala v javnosti, široko povečala svoja pooblastila glede posega v informacijsko zasebnost.

V odgovor na kritike je ministrstvo za notranje zadeve v petek sporočilo, da je zakon nujen zaradi zahtev EU. Policija naj bi nova pooblastila nujno potrebovala zaradi vstopa Slovenije v Schengensko območje. Kar pa je bolj kot ne le izgovor, saj Schengenska konvencija v resnici ne zahteva tako nesorazmernih in vseobsežnih posegov v zasebnost, kot jih predvideva predlog omenjene novele zakona.
...

Slo-Tech - V današnjem DELU je na strani 13 objavljen članek o sledenju mobilnim telefonom. Članek je nastal na podlagi sodne obravnave v primeru Dragan Dolar in soobtoženi, ki se je odvila 15. julija 2004 na Okrožnem sodišču v Kranju.

Na obravnavi, na kateri so obtoženim sodili zaradi tatvine avtomobilov, je tožilstvo predstavilo dokaze, ki so jih pridobili s pomočjo prisluškovanja. Nalog za prisluškovanje je bil pridobljen zakonito, vendar pa se je izkazalo, da pri nekaterih obdolžencih prisluhi ne zadostujejo za obsodbo. Zato je preiskovalni sodnik na predlog tožilstva izdal odredbo, s katero je od Mobitela in Simobila zahteval še podatke o gibanju obdolžencev za nazaj. Podatke so dobili in na njihovi podlagi je policija narisala shemo gibanja obdolžencev. Podatki o gibanju so bili tako eden izmed ključnih dokazov tožilstva.

Zato je precej čudno zatrjevanje Mobitela, da - kot navaja DELO - "Mobitel ne more spremljati gibanja svojih uporabnikov. Hrani le podatke v zvezi s klicem, ki so...