Slo-Tech - EU in ZDA se že 3 leta v precejšnji tajnosti pogajata o sklenitvi novega prostotrgovinskega sporazuma TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership). Predmet sporazuma ni ukinitev carin ali količinskih omejitev, ker so te že tako šibke, temveč razlik v zakonodaji, regulatornem okolju in standardih, še zlasti na področju varne hrane, varstva okolja, farmacije in biotehnologije, finančnih in drugih storitev, intelektualne lastnine, idr. (t.i. netarifne omejitve, angl. non-tariff barriers to trade). To bolj ko ne pomeni, da bi en partner drugemu rad vsilil svojo zakonodajo.

Komisija, ki se tudi pogaja v imenu EU, je svojo izhodišče oblikovala na podlagi večih ekonomških študij, predvsem pa na dokumentu britanskega inštituta CEPR iz l. 2013, ki kot neto srednjeročni učinek TTIP ocenjuje 5% več izvoza, 0.34% ali za 120 milijard večji BDP (po 10 letih skupaj, ne vsakoletno) , ter 1.3 milijona novih delovnih mest. Največ ugodnosti napovedujejo za evropsko avtomobilsko industrijo...

AMC - Prejšnji teden je Evropski parlament torej odločno zavrnil ACTO, z 478 glasovi proti sporazumu in zgolj 39 za. Od naših poslancev jih je šest glasovalo proti, poslanki Jordan in Mazej Kukovič (obe Evropska ljudska stranka) pa sta se vzdržali glasovanja. K temu so veliko prispevali državljani širom unije, ki so s klici in e-poštnimi sporočili dobesedno zasuli prenekatere parlamentarce. Po glasovanju so se ti spremenili v zahvale, veliko pa jih je začelo pošiljati rože. Kot na svojem blogu beleži Falkvinge, ustanovitelj švedske piratske stranke, spremna pisarna v Strasburgu trenutno izgleda kot ena velika cvetličarna.

V slabih 400 km oddaljenem Bruslju medtem Komisija nadaljuje svoje delo, kot da se ne bi zgodilo nič. Komisar de Gucht je že pred tedni napovedal,...

Hekovnik - V četrtek popoldne je v čajnici Hekovnika v Ljubljani potekala javna razprava na temo intelektualnega (raz)lastninjenja Evrope 2020. Panelisti (glej sliko) so razpravljali o škodi, ki bi jo še sveži evropski strategiji za razvoj lahko povzročilo (preveč) široko pojmovanje pravic intelektualne lastnine, posebej v obliki trgovinskega sporazuma ACTA. Pri tem je bilo mogoče slišati nekaj zelo zanimivih ugotovitev.

Za začetek je Marjan Turk, direktor direktorata za informacijsko družbo pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nekoliko več povedal o (ne pretirano veliki) vlogi njegovega direktorata med pogajanji in sprejemom sporazuma ACTA (20:30 in najprej v posnetku):

[A]CTA je bil specifičen primer. ACTA je bila zlobirana in pripravljena na...

Webwereld - Zloglasni protipiratski sporazum ACTA, ki v resnici pokriva še precej več od internetnega piratstva, je doživel še eno zavrnitev. Čeprav ga je 22 držav članic EU podpisalo na januarskem vrhu v Tokiu, je njegova ratifikacija precej težji oreh. Zaradi nepreglednega načina podpisovanja, saj večina javnosti zanj sploh ni vedela, in preširokega obsega delovanja, ki bi posegalo tudi v druge pravice, so številne države napovedale ustavitev postopkov za ratifikacijo. Naslednja v vrsti zavrnitev prihaja iz Nizozemske, ki je ena izmed petih...

Slo-Tech - Sporazum o boju proti ponarejanju ACTA še vedno buri duhove, njegova podpora pa je zlasti na konzervativni Stari celini pod velikim vprašajem. Čeprav so ga Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in ZDA podpisali že lanskega oktobra, EU in posebej še večina njenih članic (z izjemo Nemčije, Slovaške in Estonije, ki pa jih kljub temu pokriva evropski podpis) pa januarja letos, v EU ACTA še ne velja. Ratificirati jo morajo namreč vse države članice, na koncu pa ga mora potrditi Evropski parlament. In prav na tej postaji se pričakuje največ težav.

Evropski poročevalec za ACTA David Martin je namreč predstavil izrazito negativno mnenje o sporazumu, s katerim je Parlamentu predlagal zavrnitev sporazuma. Martin je...

lenartkucic.net - Če bi vse potekalo po standardnem, uveljavljenem postopku, se ta dogodek sploh ne bi smel zgoditi. Ker pa se je sprejemanje sporazuma ACTA po Evropi precej zapletlo, je prvo javno razpravo o spornem protiponarejevalnem sporazumu doživel tudi slovenski parlament.

O poteku razprave sta za Delo pisala Mario Belovič in Matjaž Ropret. Tukaj objavljamo zvočne zapise (mp3) vseh nastopajočih, ki so se udeležili debate.

Razpravo je začel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav („bistvo sporazuma je, da ne povzroča nesporazumov“). Nadaljeval je vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen, ki je pojasnil, da je Acta le nekakšna...

Slo-Tech - Potem, ko so se države več let o vsebini sporazuma pogajale v tajnosti, potem ko je prejšnja slovenska vlada na podlagi sklepa, da sprejetje sporazuma ne bo imelo posledic za slovenski pravni red, podpisala ACTO, kljub temu da predstavniki MG priznavajo, da do sedaj ni bila opravljena nobena analiza vplivov sprejetja sporazuma na gospodarstvo (drugi video), da ni bila opravljena nobena analiza vplivov sprejetja sporazuma na slovenski pravni red (prvi video) ter da predstavnik MG ni mogel določno našteti niti enega slovenskega gospodarskega subjekta (četrti posnetek), ki naj bi mu sprejetje tega sporazuma koristilo, je v četrtek državni zbor objavil vabilo k javni predstavitvi mnenj o podpisu Trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA).

V petek, 17. 2. 2012, ob 12. uri, v veliki dvorani Državnega zbora, Ljubljana, Šubičeva 4, lahko tako s pisnim prispevkom ter triminutno predstavitvijo utemeljite, kaj menite glede naslednjih vprašanj:

1. Ali je model zaščite avtorskih...

Slo-Tech - Kratek pregled čez člene sporazuma, za katerega je Vlada Republike Slovenije 8. septembra lani zapisala, v ničemer "ne bo vplival na [slovenski] pravni red, ne bo imel posledic za proračun, ne na upravo in ne na okolje", bo pa "pozitivno vplival na gospodarstvo, [saj] bo omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju.". Slaba dva tedna zatem, 22.9., oz. dva dni po izglasovanju nezaupnice bivšemu predsedniku vlade so se na vladi tudi formalno odločili za podpis sporazuma.

ACTA je kratica za Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. po naše Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Besedilo si lahko preberete v slovenskem oz. angleškem jeziku. Ima 45 členov, razdeljenih na 6...

Slo-Tech - Evropska unija (v njenem imenu odposlanec Evropske komisije Hans Dietmar Schweisgut) in 22 držav članic (vse razen Cipra, Estonije, Nemčije, Nizozemske in Slovaške) je včeraj na slovesnosti v Tokiu podpisalo kontroverzni sporazum za boj proti ponarejanju, znan s kratico ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). S tem se je dobršen del Stare celine pridružil podpisnicam Avstraliji, Kanadi, Japonski, Južni Koreji, Maroku, Novi Zelandiji, Singapurju in ZDA, ki so sporazum podpisale že lanskega oktobra. Tudi to pot pa v EU ni šlo brez težav, saj sporazum po besedah nekaterih članic briše mejo med piratstvom in ponarejanjem in po nepotrebnem dodatno kriminalizira...

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila, da je sporazum ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) pripravljen za podpis. Včeraj so se namreč sklenila pogajanja med podpisnicami, saj so razrešili še tista zadnja nestrinjanja, ki so ostala po oktobrskem usklajevanju v Tokiu. Končna verzija sporazuma bo v najkrajšem času objavljena na spletnih straneh, tudi Evropske komisije, čeprav jo čaka še temeljit pravni pregled. Pred podpisom bodo morale države članice najprej izpeljati vse domače postopke za sprejetje sporazuma, nato pa bo sledil podpis.

K pogajanjem so pristopile vse članice EU, Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Z njimi bodo vzpostavili mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo.

Slashdot - Kot poročajo na canada.com, se tudi kanadska vlada skupaj z EU in ZDA tajno dogovarja o sprejemu posebnega trgovinskega sporazuma proti ponarejanju (tim. Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Gre za predlog multilateralnega sporazuma o intelektualni lastnini, o katerem smo že poročali pred kratkim, na dan pa je prišlo še nekaj novih podrobnosti.

V okviru sporazuma naj bi se namreč države podpisnice zavezale, da bodo sprejele ustrezno zakonodajo, ki bo mejnim organom podelila pravico pregledovati ali iPodi, mobilni telefoni potnikov in podobne naprave vsebujejo nelegalno prenešene avtorsko zaščitene vsebine.

V primeru, da bodo mejni organi na elektronski napravi potnika odkrili nezakonite vsebine, bo kršitelj seveda kaznovan, osnutek sporazuma pa omenja tudi možnost zaplembe oz. uničenja naprave, kjer se je nahajala nezakonita vsebina. Kanadski mejni organi sicer že lahko pregledujejo prenosne računalnike z namenom odkriti ali se na njih nahaja otroška pornografija, po omenjenem...