mirovinsko.hr - Ko smo že pri tem... Hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje (HZMO) je s 1.1. letos prešel na odprtokodno rešitev za vodenje prijav v pokojninsko zavarovanje. Spletna aplikacija (na sliki) je namenjena predvsem delodajalcem za prijavo novih zaposlenih v sistem obveznega pokojninskega...

Spiegel Online - Če se še spomnite: februarja 2011 je ljubljanska raziskovalna hiša IPMIT po naročilu takratnega Ministrstva za javno upravo (MJU) izdelala študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme v javno upravo. Rezultati, temelječi na nekaterih pozitivnih izkušnjah doma in iz tujine, so bili zelo vzpodbudni. Ministrstvo je takrat celo napovedalo, da bi bilo mogoče do leta 2015 odprtokodne rešitve namestiti kar pri 90% javnih uporabnikih. Zagotovo ne na vse računalnike, a tudi to bi bil dober začetek. Pa tudi prijeten obrat glede na dotedanje razmišljanje, ki je odprtokodnim rešitvam očitalo vse mogoče. Od tega, da so "preveč odprte", do tega, da celostno in dolgoročno gledano stanejo več.

...

Slo-Tech - Potem, ko je spomladi MJU naročil in dobil študijo uvajanje odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi, so sedaj ugotovili, da si je tokrat želijo zares in so zanjo tudi pripravljeni plačati.

Tako bo na javnem razpisu izbrani ponudnik, ki je v zadnjih petih letih uspešno izvedel vsaj en zaključen projekt iz področja vrednotenja učinkov IT projektov v javni upravi v vrednosti nad 50.000 EUR in v enakem času izvedel vsaj dva projekta evalvacije IT rešitev v javni upravi v vrednosti nad 100.000 EUR, še enkrat izvedel celovito analizo možnosti uvajanja odprto-kodnih sistemov v državno upravo.

Če poleg zgoraj naštetih pogojev zaposlujete tudi doktorja računalništva, ekonomije in informacijsko-upravljalskih ved, se lahko na javni razpis prijavite do 13.6.2011.

Za izvedbo študije je tokrat predpisana WiBe metodologija, ki se šteje za del razpisne dokumentacije (metodologijo mora izvajalec rahlo prilagoditi).

Želi kdo napovedati izvajalca in rezultat te študije?

Slo-Tech - Novica o študiji prehoda državne uprave na odprtokodno programsko opremo je s preko tristopetdeset komentarji ena odmevnejših novic na Slo-Techu, vest pa je odmevala tudi drugod. Na Dnevniku so se pogovarjali s Tomažem Zverom, koordinatorjem študije. Na COKS Bazarju, blogu Centra odprte kode Slovenije so objavili krajšo novico o študiji, pri kateri so tudi sami sodelovali kot ustvarjalci. Na Financah pa so poizvedeli, da je študija stala 13700 evrov.

Na EnaA magazinu oz. dnevniku nove ekonomije pa je urednik DNE objavil prispevek "Komu je v interesu odprta koda v javni upravi?", v katerem opozori na določene pomanjkljivosti študije, ki smo jih tudi v komentarjih na Slo-Techu že opazili: da je študija zgolj teoretična in temelji na starih "internetnih virih" in da je študijo obakrat izvedel IPMIT, prišel pa do precej različnih zaključkov.

Žal pa urednik DNE posega po metodi zastraševanja, negotovosti in dvomov (nekaterim bolj znan po angleško kot FUD). V novici namreč navaja, da...

Slo-Tech - Se medtem, ko si v potu svojega obraza služite vsakdanji kruhek, izgubljate v občudovanju naših politikov, ki znajo tako umetelno spravljati denar iz državnega na svoje račune? Resnici na ljubo, slovenska šola korupcije ni kaj dosti ni napredovala od osnovne finte z zmagovanjem znancev in sorodnikov na javnih razpisih. Pravzaprav je mala šola. Če želite univerzitetno raven, poglejte v Rusijo.

Pred tednom dni je rusko ministrstvo za zdravstvo in socialni razvoj objavilo javni razpis za izdelavo spletne strani, nekakšne socialne mreže, ki bi jo uprabljali zdravniki. Razpis sam po sebi ne bi bil neobičajen, če ne bi bil rok za dokončanje projekta 16 dni, ministrstvo pa je izvajalca sklenilo poplačati s 55 milijonov rubljev kar znese 1,2 miljona evrov. Ni slabo, kajne? Visoko ceno so na...

Slo-Tech - Zgodba o nakupih programske opreme podjetja Microsoft s strani državne uprave je bila v zadnjem času že večkrat obdelana, tokrat pa jo dopolnjujemo še z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije glede ravnanja MJU v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme.

Po tem, ko smo v več člankih pisali o državnih nabavah programske opreme in IT storitev (del naših ugotovitev pa so povzeli tudi pri drugih časnikih, zlasti pri Dnevniku in Financah) je kranjsko združenje Tux sredi februarja 2010 na Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije poslalo pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010. Prav tako smo Komisijo za preprečevanje korupcije že decembra 2009 zaprosili za mnenje ali morda javno naročilo 2008/P 40 ni bilo prilagojeno v korist podjetju Microsoft.

Komisije za preprečevanje korupcije je zadevo preučila in 14. 6. 2010 sprejela mnenje številka 15, v katerem...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

3delavnica - Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za javno upravo tudi letos podeljujeta nagrade Netko 2005, ki so namenjene najboljšim slovenskim poslovnim in upravnim spletnim stranem. Namen projekta je populariziranje kakovostnih internetnih predstavitev in poslovanja, ki bo dolgoročno gotovo nadomestilo precej dražjo in manj praktično papirnato verzijo. Letošnji zmagovalci (seznam finalistov najdete tukaj) bodo nagrade prejeli dvajsetega oktobra, v Domu gospodarstva jim jih bodo podelili minister za javno upravo, predsednik GZS ter predsednik strokovne žirije, ki je izbrala najboljše. Več na uradni strani.