Nature - Počasi se premikajo stvari na področju znanstvenih revij, kjer trenutno vladata divji kapitalizem in kaos. Založniki revij, ki praktično vse delo brez plačila naložijo akademikom (pisanje članka, predlaganje recenzentov, recenziranje se opravijo brezplačno), potem za dostop do revij mastno zaračunavajo (zaradi česar tudi preprodaja gesel ni nič neobičajnega). Naročnine na posamezno revijo ali pakete nekega založnika gredo v stotisoče evrov letno na inštitucijo, kar načenja proračune tudi najbogatejših univerz. Tehniška univerza München in Univerza Harvard sta zgolj najodmevnejši imeni, ki...

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so...

Slashdot - Le dan po obtožbi Aarona Swartza zaradi domnevnega vdora v JSTOR na MIT-u in nepooblaščenega dostopa do petih milijonov znanstvenih člankov so njegovi podporniki odgovorili. Na splet so priobčili kopico znanstvenih člankov, ki je sedaj dostopna prek protokola torrent. Datoteke se najdejo na običajnih mestih na internetu.

Gre za članke iz revije Philosophical Transactions of the Royal Society, ki so že tako stari, da so že v javni lasti. Revija sama izhaja od leta 1665, vsi objavljeni članki pa so izpred leta 1923 -- skupno 18.592 člankov, ki tehtajo 33 GB. Kljub poteku avtorskih pravic so bili doslej dostopni le proti plačilu 19 dolarjev na članek ali prek naročnine na JSTOR. Na splet jih je postavil Greg Maxwell, ki je...

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se...

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Boštjan Genorio s Katedre za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT ATM) je kot prvi avtor skupaj s sodelavci z Argonne National Laboratory (ANL) v ugledni reviji Angewandte Chemie (faktor vpliva 11,8) objavil znanstveni članek o izjemno obstojnem kemijsko modificiranem nanokatalizatorju na osnovi platine in organskih molekul, ki bi lahko bil kmalu v uporabi v komercialnih gorivnih celicah.

Opisali so nanokatalizator za protonsko-izmenjevalne membranske (PEM) gorivne celice. Eden izmed problemov gorivnih celic je namreč poleg visoke cene tudi kratka življenjska doba, ki ne zadošča potrebam industrije, da bi lahko prišle v množično uporabo....

Nature - V reviji Nature Materials so objavili članek raziskovalcev dr. Boštjana Genoria (Laboratorij za elektrokemijo materialov na Kemijskem inštitutu in FKKT UL) in dr. Dušana Strmčnika, (Argonne National Laboratory, ZDA), ki sta skupaj s sodelavci oblikovala in razvila nov selektivni katalizator za nizkotemperaturne gorivne celice s protonsko izmenjevalno membrano (PEM FC).

Pri oksidaciji (gorenju) goriva nastajajo toplotna energija, voda in ostali produkti, odvisni od vrste goriva. V gorivnih celicah pa se s pomočjo katalizatorjev kemične reakcije izvajajo nadzorovano, pri njih pa poleg toplotne energije nastaja tudi električna energija. Gorivne celice se med seboj razlikujejo po tem s kakšnim gorivom jih...

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom (Laboratorij za elektrokemijo materialov, KI) razvili nov princip za izdelavo litij-ionskih baterij, kjer so aktivna komponenta organske molekule. Odkritje opisuje članek Electroactive Organic Molecules Immobilized onto Solid Nanoparticles as a Cathode Material for Lithium-Ion Batteries, ki je objavljen v zelo ugledni kemijski reviji Angewandte Chemie.

Boštjan Genorio in Miran Gaberšček (oba Katedra za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale) ter Romana Cerc-Korošec (Katedra za anorgansko kemijo) s FKKT UL so s kolegi s KI raziskovali uporabo organskih molekul v litij-ionskih...

Slashdot - Mikroreaktorji za pridobivanje vodika se uporabljajo za predelavo organskih goriv kot sta metanol in propan v vodik, ki se ga nato uporablja v gorivnih celicah. Področja uporabe so predvsem pridobivanje goriva za potrebe vojske ali pa za potrebe manjših naprav.

Ekipi znanstvenikov z univerze v Ilinoisu je sedaj uspelo izdelati keramičen mikroreaktor, ki lahko deluje pri visokih temperaturah - do 1000 stopinj Celzija in je po besedah izumiteljev precej učinkovitejši od ostalih podobnih izdelkov. Cilj pa je izdelava mikroreaktorja, ki bi bil sposoben pridobivati vodik iz goriv kot je bencin ali dieselsko gorivo. Tako bi lahko prišli do vodika za gorivne celice kar na lokalni bencinski črpalki. Zainteresirani si lahko preberete izvirno novico, tisti tehnično bolj podkovani pa širši opis tehnologije.

The inquirer - Japonskemu izdelovalcu elektronike Casio naj bi s pomočjo novih materialov iz trdnega polimera uspelo zmanjšati gorivne celice za skoraj 90 odstotkov v primerjavi s trenutno konkurenco.

V Casiu obljubljajo, da naj bi prenosni računalniki s tovrstnimi gorivnimi celicami, kjer se iz metanola ločuje vodik, zdržali 20 ur do naslednjega polnjenja.

Casio naj bi gorivne celice predstavil že letos.