Slo-Tech - Raziskovalci z univerze v nizozemskem Delftu in iz španskega podjetja Graphenea so nepričakovano odkrili, da bi lahko grafenski dvosloj uporabljali tudi za izdelavo zaslonov z zelo visoko ločljivostjo. Da, to je tisti grafen, čudežni material iz Manchestra, ki naj bi bil največje odkritje na področju materialov na prelomu tisočletja.

Na silicijevi površini, prekriti z dvoslojnim grafenom, so silicijeve praznine, velike 13 mikrometrov, ustvarile tako imenovane grafenske mehurčke. Izdelati so želeli senzorje, a se je grafenska opna na površini preveč premikala v odvisnosti od tlaka. To je povzročalo različen lom svetlobo in s tem različno obarvanje. Mehanizem je isti, ki povzroča tudi barvne lise na oljnih madežih na cesti. Senzorja na ta način ni...

Slo-Tech - Teden Nobelovih nagrad nadaljujemo s fiziko, saj je Švedska kraljeva akademija znanosti danes razglasila prejemnike Nobelove nagrade za fiziko 2011. Nagrado prejmejo Saul Perlmutter (ZDA), Brian P. Schmidt (Avstralija) in Adam G. Riess (ZDA) za odkritje pospešenega širjenja vesolja na podlagi opazovanja oddaljenih supernov.

Da se vesolje širi vse od velikega poka, ki se je zgodil približno pred 14 milijardami let, je znano že več kot sto let. Precej bolj osupljivo je dejstvo, da ima vidno vesolje premer 93 milijard svetlobnih let. To logično pomeni samo eno, in sicer da se vesolje širi. Letošnji nagrajenci pa so odkrili, da je to širjene še pospešeno.

Leta 1998 sta dve skupini - eno je vodil Perlmutter, ki prejme polovico nagrade, v drugi sta delovala...

X-Bit Labs - Tretji največji proizvajalec pomnilniških čipov na svetu, japonska Elpida je razvila najmanjši čip 4 Gb DDR3 SDRAM, ki je zgrajen v 25 nm-proizvodnem procesu. V primerjavi s klasičnimi čipi v 30 nm je novinec manjši, cenejši za proizvodnjo, varčnejši in hitrejši. Dvogigabitne čipe je Elpida že julija začela izdelovati v 25 nm, medtem ko so štirigigabitni doslej ostajali na 30 nm.

Elpida pravi, da porabi nov čip 25 do 30 odstotkov manj energije za delovanje, medtem ko je v stanju pripravljenosti prihranek dvakrat tolikšen. To mu je omogočilo delovanje v varčnem načinu pri 1,35 V, medtem ko podpira tudi običajnejših 1,5 V. Hitrost dosega 1866 Mbps. Zaradi manjše litografije pa je cenejša tudi proizvodnja na kos, saj jih stlačijo na enako rezino...

Science Blog - Lani in letos je hit poletja grafen, katerega raziskave so po lanski podelitvi Nobelove nagrade za fiziko deležne precej več publicitete (IBM-ovi tranzistorji, Kondov efekt, samohlajenje itn.). V novi številki revije Science pa IBM poroča o izdelavi prvega integriranega vezja iz grafenske rezine. Vsi primerki tranzistorjev, ki so jih bili pripravili doslej, so bili posamični in manjši.

Težavno je zlepiti skupaj grafenske...

ScienceDaily - Letos je leto grafena, saj so po lanski podelitvi Nobelove nagrade za fiziko za odkritje grafena novice o novih odkritjih na tem področju začele kar deževati. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Marylandu poroča o zanimivem odkritju, da se atomske vrzeli v grafenu vedejo kot majhni magneti, saj imajo magnetni moment. To pomeni, da grafen izkazuje Kondov efekt. Članek Tunable Kondo effect in graphene with defects je objavljen v aprilski številki Nature Physics.

...

ComputerWorld - Prihodnost čipov bo očitno grafenska, saj se v zadnjem času kar vrstijo novice o prebojih na tem področju. Zadnjo Nobelovo nagrado za fiziko so dobili prav izumitelji grafena, pred kratkim so odkrili, da je grafen procesiranju prijaznejši od silicija, predstavljajo se vedno novejši primerki čipov na grafenski osnovi. IBM sedaj poroča, da so izdelali doslej najhitrejši in najmanjši grafenski procesor.

Novi tranzistor zmore 155 milijard ciklov na sekundo, kar je za okoli 50 odstotkov bolje od prejšnjih eksperimentalnih procesorjev istega podjetja. Tiktaka torej pri frekvenci 155 GHz in uporablja posebne, visoko zmogljive grafenske čipe, ki jih je IBM razvil...

PhysOrg.com - V vseh čipih, najsi gre za germanijeve, silicijeve ali prihajajoče grafenske, je eden izmed omejujočih dejavnikov delovanja gretje. Večino toplote odpade na Joulovo toploto, ki je posledica upora v vezju, zaradi česar se čipi grejejo. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Illinoisu pa je ugotovila, da so v grafenskih čipih na kontaktu s kovinskimi deli vezja termoelektrični učinki močnejši, kar lahko vodi v samoohlajanje čipov. O odkritju poročajo v reviji Nature Nanotechnology v članku Self-cooling observed in graphene elctronics.

Z mikroskopom na atomsko silo so izmerili temperaturno porazdelitev na kontaktih grafenskega čipa z vodniki v ločljivosti 10 nm. S tem so določili velikost štirih prispevkov, ki vplivajo na...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za svoj doprinos k znanosti na področju fizike sta nagrado prejela 51-letni v Rusiji rojeni znanstvenik z nizozemskim državljanstvom Andre...

PhysOrg.com - Grafen je, poleg germanija, že nekaj časa v mislih razvijalcev čipov kot potencialni nadomestek za silicijeve polprevodnike. Zamenjava silicija bo v nekaj letih nujna, saj bomo sicer imeli vedno požrešnejše oz. komaj kaj hitrejše procesorje. IBM je že predstavil tranzistorje iz grafena, ki so tekli pri kar 100 GHz, zdaj pa je odkrit tudi način, kako iz grafena izdelati kar vezja.

Grafen je velikanska molekula, sestavljena iz ogljikovih atomov, ki je ravninske, dvodimenzijske narave. Med seboj se vežejo obroči iz šestih atomov, po celotni ravnini pa lahko teče električni tok. Zato grafit, ki je sestavljen iz plasti grafena, elektriko prevaja le v eni ravnini, medtem ko je v drugih, nanjo pravokotnih, ne. Profesorja z Univerze...

Ars Technica - Razvijalci procesorjev so trčili v fizikalne omejitve višanja takta procesorjev, zato že nekaj časa razvoj poteka predvsem v smer tlačenja več jeder na en kos silicija in paralelizacije procesov. Za bistveno višje takte bo potrebno spremeniti fundamentalne pristope in prav to počnejo v IBM-u. V reviji Science poročajo o novih tranzistorjih, ki naj bi bili zgrajeni iz grafena (to je en atom debela plast sp² hibridiziranih ogljikovih atomov; več takih plasti skupaj tvori grafit).

Grafen je dobra izbira,...

TG Daily - Raziskovalci z Rice University poročajo o odkritju novih pomnilniških celic, ki so sestavljene iz grafenskih plasti. Tako pripravljene celice so petkrat gostejše od konvencionalnih, hkrati pa za delovanje potrebujejo manj energije. Grafen je ime za eno plast sp²-hibridiziranih ogljikovih atomov v šesterokotni kristalni mreži, iz katerih je zgrajen grafit. Zaradi elektronskega oblaka elektronov iz nehibridizirane p-orbitale je polprevodnik.

V svojih izsledkih navajajo cel kup prednosti. Nov material je tanjši od trenutnih čipov (10 nm v primerjavi s 45 nm) in potrebuje le dva priključka in ne treh, zaradi česar jih bo mogoče zlagati v treh...