Običajno ga opazimo pri diamagnetnih kovinah, ki imajo majhne množine feromagnetnih kovinskih atomov. Posledica Kondovega efekta je povečanje električne upornosti pri nižanju temperature pod Kondovo točko. Ta običajno leži zelo nizko, pri le nekaj kelvinih, a je za grafen višja od 90 K. Spreminjajo jo lahko z različno napetostjo, ki jo pritisnejo nanj, in z razporeditvijo vrzeli.
Michael S. Fuhrer, vodja raziskovalne ekipe, meni, da bi lahko s pravšnjo razporeditvijo vrzeli v grafenu dosegli feromagnetnost materiala. To bi bil izjemen dosežek, saj bi dobili magnet, ki je sestavljen le iz ogljikovih atomov. Vrzeli bi primerno razporedili z izkoriščanjem Kondovega efekta, nastali feromagnet pa bi bil izhodišče za pripravo novih vrst nanodetektorjev magnetizma, skupaj z edinstvenimi električnimi lastnosti grafena pa bi bil uporaben tudi v spintroniki.
Globoko grlo: Mogoče pocenitev železa, ker ne bo več edina poceni feromagnetna snov? To bi po domače najprej pomislu
Zelo malo verjetno, ker je delež železa, ki gre v magnete zelo majhen. Mogoče bo poteklo še nekaj desetletij, preden bo grafen cenejši od železa. Sploh pa še niso znane magnetne lastnost grafena.
Hja, pred leti, ko so odkrili nanocevke in buckyballse, so tudi dezevale novice o raznih njihovih izjemnih lastnostih, ki so jih odkrivali v raznih laboratorijih. Ampak do zdaj niti strika za perilo obesat (kaj sele vesoljski lift) niso naredili.
Napad tropa družboslovcev :D...za povprečne znanstvenike so dovolj raziskave, uporabne ali ne, novo znanje je tisto, ki šteje. Vsaka kompleksna zadeva pa rab svoj čas, da se jo razume do potankosti, tako bo tut pri grafenu pretekl še dost vode predno bo uporabljen (če sploh) v "high-tech" napravah. Eni to razumemo, drugi pač norca brijejo, pa ne jokcam zarad tega :P.
Jaz ne vem kaj je to kondov efekt. Najbližja meni znana beseda grafenu je graf :) Torej, a je to odkritje za1x samemu sebi namen in morajo potencialno uporabnost šele ugotoviti, al je že znano kje vse bo prav prišel?
Za nobeno odkritje se ne da 100% trdit da bo uporabno (takoj) al pa da ne bo sploh. Sam poglejte kaj vse so si obetal iz visokotemperaturnih superprevodnikov al pa kaj vse so dosegl zarad enga tranzistorja. Vse je samo se en koscek sestavljanke, v katero sliko ga pol das je pa velikokrat samo stvar domislije.
Rezultate znanstvene raziskave narejene korektno in sistematično, četudi nimajo večjega aplikativnega vpliva, lahko uporabimo pri razlagi pojavov in lastnosti s čisto drugega znanstvenega področja. To je tudi eden od razlogov, zakaj ni vse samo v uporabnosti, taki ki jo vidijo laiki.
Nak, tisto kar steje, in je za njih dovolj, so objave clankov.
Objava in nato citiranje le tega! Sama objava še ne pomeni toliko. Drugače pa za takele bazne znanstvene raziskave ne moremo kar pričakovati jutri novih procov...
Dejstvo je, da od takih "krasnih novih tehnologij prihodnosti" ponavadi uspe vsaka deseta, ali pa kaj takega. Se kdo se spomni spominov na magnetne mehurcke, pa racunalnikov na josephsonove spoje, pa GaAs logike? Silicij se pa se kar naprej drzi.
Od "krasnih novih tehnologij prihodnosti" nanotehnologija pomeni pravo tehnološko revolucijo, ki se nas bo dotaknila na vseh področjih. Tako v elektroniki, kemiji, zdravstvu, prehrani, gradbeništvu in še kje.
