IEEE Spectrum - Samsungovi raziskovalci so pokazali desetpalčni zaslon debeline centimetra, ki zmore prikazati holografski video pod zornim kotom 15 stopinj, kar je bistven napredek na področju holografskih zaslonov.

Holograme, v smislu holografskih posnetkov, je Dennis Gabor konceptualiziral že pred dobrimi sedemdesetimi leti in za dosežek leta 1971 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Toda njihova praktična raba se je pričela šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, po izumu laserja. Snemanje in mnogokrat tudi prikaz hologramov namreč zahtevata spodoben vir koherentne svetlobe. Pri klasični metodi ob snemanju kolimirani snop svetlobe razdvojimo in z enim delom osvetlimo želeni objekt, drugega pa usmerimo neposredno na snemalni medij. Ko se oba dela snopa tam zopet združita, nastane interferenčni vzorec, v katerem je shranjena ne le informacija o jakosti svetlobe (kot pri običajni fotografiji), temveč tudi o njeni fazi. Ko s primernim virom svetlobe snemalni medij spet osvetlimo, dobimo...

Nature - Raziskovalci na ameriški Univerzi Yale so v prašičjih možganih več ur po usmrtitvi dosegli obnovitev mnogih celičnih življenjskih procesov, ne pa tudi usklajenega živčnega delovanja. Dosežek zna imeti korenite posledice za naše razumevanje možganske smrti.

Nekdaj so človeka proglasili za mrtvega, ko je nehal dihati ali mu je prenehalo biti srce; dandanes se zdravniška stroka pri tem ravna po točno določenih kriterijih možganske smrti. Zanjo velja, da nastopi precej hitro po tem, ko možgani zaradi prenehanja dotoka krvi izgubijo dostop do energije, saj gre za najbolj požrešen organ v našem...

Nature - Kitajski znanstveniki so mišim v oko vbrizgali raztopino nanodelcev, ki pretvarjajo valovno dolžino svetlobe in tako živalim omogočili, da so videle v infrardečem delu spektra.

Človek zna do neke mere že presegati temo in v ta namen uporablja različne sisteme za nočno opazovanje. Toda ti potrebujejo električno napajanje ali pa določeno obstoječo jakost vidne svetlobe (na primer zvezdne), ki jo nato ojačajo. Zato potekajo tudi raziskave pasivnega zaznavanja infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče, med 700 nanometri in milimetrom. Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo v Hefeju na Kitajskem so razvili nanodelce, ki sevanje z valovno dolžino 980 nm vsrkajo in...

Nature - Znanstveniki radi tekmujejo in eno izmed zanimivih področij za merjenje moči je priprava črnih pigmentov. V nasprotju z razširjenim prepričanjem je pripraviti resnično črno barvo, ki ne odbila skoraj nič svetlobe, izjemno težko. Raziskovalci iz Saudove Arabije so izdelali material, ki v zelo širokem območju 400-1400 nm absorbira 98-99 odstotkov vpadlih fotonov, kar je približno četrtino bolje od vseh ostalih znanih materialov. O odkritju poročajo v Nature Nanotechnology.

Barve vidimo, ko naše oči zadenejo fotoni različnih valovnih dolžin med 400 in 800 nm. Barve se delijo na monokromatske, ki jih sestavljajo fotoni ene same valovne dolžine, ter polikromatske, ko naše oči zadenejo fotoni različnih valovnih dolžin. Če spekter vsebuje vse valovne dolžine vidne svetlobe, barvo zaznamo belo. In nasprotno, če fotonov skoraj ni, vidimo črno. Črne vidimo snovi, ki...

Science Magazine - Vesolje je, če izvzamemo lokalne zgostitve snovi v zvezde, planete in oblake, precej prazen prostor. V medzvezdnem prostoru je v vsakem kubičnem metru prostora zgolj nekaj delcev (atomov, ionov ali molekul). A ker je vesolje nepredstavljivo veliko, se teh delcev nabere precej, hkrati pa je njihova gostota dovolj nizka, da lahko obstajajo tudi v različnih eksotičnih oblikah, ki so same po sebi manj stabilne in bi na Zemlji reagirale dalje.

Ta teden so v prestižni reviji Science objavili članek (prosto dostopen rokopis članka) o pojavu medzvezdnih absorpcijskih pasov, ki so posledica...

Slashdot -

Pri podjetju Genesis Illumination so vložili patentno prijavo za svetlobno pištolo StunRay XL-2000, ki s kratkim in močnim snopom svetlobe začasno onesposobi tarčo. V primerjavi z električnimi tazerji deluje na precej večji razdalji (do 50 metrov), proti posamezniku ali manjši skupini, učinek pa traja dlje (tudi do 15 minut), in kar je še pomembneje, s sabo ne nosi rizika srčnega infarkta. Idelek je že na voljo na trgu in naj bi bil sprva namenjen zlasti policistom in službam za varovanje, pripravili pa so tudi večje različice za na vozila (crowd control) ali ladje (varovanje pred vkrcanjem piratov).

Učinek je podoben prehodu iz močno zatemljene sobe na direktno...

BBC - Slabo leto po objavi teoretičnega članka v Physical Review Letters, v katerem so raziskovalci z Univerze Yale opisali delovanje teoretičnega antilaserja, so ga tudi v praksi zgradili. Skupina znanstvenikov z Yala je namreč predstavila popolni koherentni absorber (coherent perfect absorber), kakor so antilaser poimenovali.

Antilaser absorbira koherentno svetlobo določene valovne dolžine, medtem ko jo laser oddaja. Raziskovalci so infrardeči žarek iz titan-safirjevega laserja razdelili v dva snopa, ki sta po različnih prepotovanih poteh prispela vsak s svoje strani na mikrometer debele silicijeve rezine.

Ob primerni postavitvi je silicij vsrkal vso svetlobo in prejeto energijo oddal kot svetlobo ali električni tok....

Daily Tech - Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan so razvili mikrolaser, ki oddaja svetlobo v treh dimenzijah. O odkritju Matjaž Humar in Igor Muševič poročata v članku 3D microlasers from self-assembled cholesteric liquid-crystal microdroplets, ki je objavljen v reviji Optics Express.

Gre za tako imenovani 3D-laser z mikrokapljicami, ki omogoča oddajanje svetlobe v vse smeri. Molekula barvila je ujeta med sferične kapljice s premerom 15-50 μm iz molekul vijačne oblike, ki so dispergirane v tekočini, ki je lahko recimo glicerol. Muševič dodaja, da gre po njegovem védenju za prvi 3D-laser, ki je v praksi delujoč. Na ta način lahko ustvarimo na milijone...

X-Bit Labs - Fotolitografija je danes bistven korak v izdelavi polprevodniških čipov. Z ultravijolično svetlobo se skozi maske obseva silicijeve rezine, t.i. waferje, ki so prevlečeni z na UV svetlobo občutljivo plastjo. Med obsevanjem ta plast reagira le na osvetljenih mestih, ki ob jedkanju ostanejo nedotaknjena. Med izdelavo čipa se postopek ponovi večkrat, tja do petdesetkrat pri zahtevnejših čipih.

Težava je, da ima UV svetloba dokaj visoko valovno dolžino, vse do 400 nm. Danes je najbolj pogosta globoka UV svetloba, ki ima valovno dolžino manjšo od 300 nm in ki je v praksi že dosegla valovno dolžino 193 nm. A za vedno zahtevnejše proizvodne procese kmalu tudi to ne bo zadostovalo, pravzaprav pa so zavidanja vredni dosežki na področju optike, ki omogočajo izdelavo približno 4x manjših tranzistorjev od valovne dolžine uporabljene svetlobe.

Preboj na tem področju bo očitno omogočila jedrska fuzija, saj znanstveniki s pomočjo raziskav na področju jedrske fuzije predvidevajo, da bodo uspeli...

Slashdot - Ker se svetovne politične organizacije in takšna ali drugačna telesa niso sposobna spopasti s problemom globalnega segrevanja na resen način (in dejansko vsaj od časa do časa v resničnem življenju izpolniti kako obljubo ali zavezujoč dogovor), so se med znanstveniki v zadnjih letih začele pojavljati raznorazne ideje, ki bi z "geoinženiringom" rešile problem globalnega segrevanja.

Najnovejša takšna ideja je prišla od raziskovalcev iz ZDA in Velike Britanije, kjer je John Latham iz državnega centra za atmosferske raziskave predlagal, da bi za boj proti globalnemu segrevanju uporabili več...

Slashdot - Običajne leče, ki jih poznamo iz vsakdanjih naprav kot so CD predvajalniki, imajo precejšnjo šibkost da ne morejo fokusirati svetlobe na območje ki bi bilo manjše od približno polovice valovne dolžine svetlobe. Prav ta omejitev največje možne resolucije, ki se imenuje difracijska meja namreč omejuje količino podatkov, ki jih lahko zapišemo na optične medije. S pomočjo t.i. metamaterialov sicer lahko to mejo obidemo, vendar pa je izdelava metamaterialov zelo draga in zapletena in zaenkrat še ni primerna za masovno uporabo.


Raziskovalci iz Univerze v Michiganu pa so odkrili postopek kako...