Financial Times - Kot so izvedeli pri Financial Timesu, povezava je žal plačljiva, pripravlja Evropska komisija (EK) predlog amandmajev k zakonodaji o financiranju političnih strank. Z njimi bi vpeljali ostre kazni za stranke, ki bi zlorabljale osebne podatke volivcev in si s tem pridobile kakršnokoli prednost v političnem boju.

Na amandmaje je morda treba gledati kot poskus preprečitve, da se tudi na evropskih tleh primeri afera tipa Cambridge Analytica. Spomnimo, gre za britansko podjetje, na katerega so se zgrnile obtožbe, da je v času ameriške predsedniške kampanje prodalo podatke milijonov uporabnikov Facebooka, s čimer naj bi koristili izvolitvi sedanjega predsednika Donalda Trumpa.

Po podatkih FT naj bi se za tovrstne zlorabe...

Evropski parlament - Predstavniki Sveta EU pod luksemburškim predsedstvom in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) Evropskega parlamenta so potrdili smernice o internetni varnosti, ki bodo v teoriji poskrbele za večjo zaščito kritične infrastrukture, ki jo poganjajo računalniki. Trenutno je namreč ureditev glede zagotavljanja internetne varnosti urejena v vsakih izmed članic drugače, obeta pa se harmonizacija na področjih, ki so ključna za delovanje družbe.

V sektorjih energetike, transporta, zdravstva in bančništva bodo morala podjetja zagotoviti, da je njihova infrastruktura odporna na računalniške napade. Varnost svojih storitev bodo morali zagotavljati tudi spletne trgovine, kot sta eBay in Amazon, iskalniki in ponudnike infrastrukture v oblaku, ne pa socialna omrežja, kot je Facebook. Vse...

Evropski parlament - Evropski parlament je danes s 384 glasovi za in 174 glasovi proti potrdil osnutek resolucije o enotnem digitalnem trgu, o kateri smo v zadnjih dneh v mediji prebrali, da zahteva razdelitev Googla na dve podjetji. Parlament ni nikjer v resoluciji omenjal Googla, je pa iz besedila jasno, da se nanaša tudi nanj. Resolucija je nezavezujoča, ker jo mora potrditi Evropska komisijo, kar ni nujno, da se bo zgodilo.

Resolucija si prizadeva za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kjer mora pomembno vlogo odigrati tudi enotni digitalni trg. Ocenjujejo, da ima ta še za dodatnih 260 milijard evrov letno potenciala, ki ga lahko odklenemo z bojem proti fragmentaciji trga, pomanjkljivi združljivosti in...

Evropski parlament - V Uniji se trenutno stvari kar dogajajo. Danska je te dni predala predsedstvo Cipru, Evropski parlament pa se sestaja v Strassburgu na svoji redni plenarni seji. Na mizi so nov, enotni postopek pridobitve vseunijskega patenta (glasovanje o katerem je že preloženo, več o tej taktiki v novici), seveda sporazum ACTA, resolucija o vključitvi sistema eCall za samodejno obveščanje o nesrečah v vse nove avtomobile do leta 2015, in, zanimivo, skupna seja s Komisijo in Svetom glede povrnitve mejnih kontrol med določenimi državami članicami Šengenske unije.

Najbolj zanimivo bo bržkone sredino glasovanje o ACTI kot celoti. Seja se začne v sredo ob pol enih popoldne, sporazum pa je 10. točka na...

Europa.eu - Evropski parlament je s 409 glasovi za, 226 proti in 36 vzdržanimi sprejel novi sporazum o posredovanju podatkov o letalskih potnikih (passenger name record, PNR) na čezoceanskih letih v ZDA. Prvi tovrstni dogovor med EU in ZDA je bil sprejet maja 2004, a ga je dve leti pozneje Evropsko sodišče razveljavilo. Naslednji dogovor je bil sprejet leta 2007, a je Parlament leta 2010 umaknil svoje soglasje in pozval Evropsko komisijo, da pripravi boljšega. Novi sporazum so dokončali decembra lani in ga poslali v odločanje Parlamentu, ki ga je včeraj sprejel. S tem je začel veljati novi, širši režim posredovanja podatkov.

V PNR se hranijo številni podatki, med njimi ime, naslov, telefonska številka, številka kreditne kartice,...

lenartkucic.net - Če bi vse potekalo po standardnem, uveljavljenem postopku, se ta dogodek sploh ne bi smel zgoditi. Ker pa se je sprejemanje sporazuma ACTA po Evropi precej zapletlo, je prvo javno razpravo o spornem protiponarejevalnem sporazumu doživel tudi slovenski parlament.

O poteku razprave sta za Delo pisala Mario Belovič in Matjaž Ropret. Tukaj objavljamo zvočne zapise (mp3) vseh nastopajočih, ki so se udeležili debate.

Razpravo je začel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav („bistvo sporazuma je, da ne povzroča nesporazumov“). Nadaljeval je vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen, ki je pojasnil, da je Acta le nekakšna...

Slo-Tech - Šestindvajsetega januarja je na drugem slovesnem podpisu ACTE manjkalo pet držav članic EU: Ciper, Estonija, Nizozemska, Slovaška in Nemčija. Za Nemce, ki so tudi sicer naš največji zunanjetrgovinski partner in zakonodajni zgled, se je takrat govorilo, da je podpis le še vprašanje časa; pač prej je bilo potrebno opraviti še določena notranja usklajevanja. Podobno kot naša vlada je tudi njihovo ministrstvo za pravosodje zatrdilo, da sporazum ne bo zahteval nobenih zakonodajnih sprememb.

Te dni zadeve več niso tako gotove. Za jutri so napovedane demonstracije v vsaj 60 nemških mestih, s skupno pričakovano udeležbo v več deset tisočih (pridružili se jim bodo še...

Slo-Tech -

Slo-Tech - Evropska unija (v njenem imenu odposlanec Evropske komisije Hans Dietmar Schweisgut) in 22 držav članic (vse razen Cipra, Estonije, Nemčije, Nizozemske in Slovaške) je včeraj na slovesnosti v Tokiu podpisalo kontroverzni sporazum za boj proti ponarejanju, znan s kratico ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). S tem se je dobršen del Stare celine pridružil podpisnicam Avstraliji, Kanadi, Japonski, Južni Koreji, Maroku, Novi Zelandiji, Singapurju in ZDA, ki so sporazum podpisale že lanskega oktobra. Tudi to pot pa v EU ni šlo brez težav, saj sporazum po besedah nekaterih članic briše mejo med piratstvom in ponarejanjem in po nepotrebnem dodatno kriminalizira...

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

Heise - Enajst pogajalskih strani je v Sydneyju ta konec tedna potrdilo dokončno, pravno neoporečno verzijo sporazuma ACTA (datoteka PDF), ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. V Evropi morajo sporazum potrditi vse države posebej v svojih parlamentih in nato še Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament.

Evropa je uspela v sporazum vriniti določilo, da se bodo kršitve avtorskih pravic v drugi državi na zahtevo prve preganjale le, če je storjeno dejanje tudi tam kaznivo. Ni pa natančno pojasnjeno, kaj je "kršitev avtorskih pravic komercialne narave". V dokumentu je zgolj medla dikcija, da "gre za ravnanja, ki se opravljajo kot komercialne aktivnosti za neposredno ali posredno korist". Prav tako v dokumentu ni zagotovila, da se na mejah ne bodo izvajale preiskave iPodov in podobnih naprav, ki bi utegnile imeti vsebine, ki jih ACTA sankcionira.

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila, da je sporazum ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) pripravljen za podpis. Včeraj so se namreč sklenila pogajanja med podpisnicami, saj so razrešili še tista zadnja nestrinjanja, ki so ostala po oktobrskem usklajevanju v Tokiu. Končna verzija sporazuma bo v najkrajšem času objavljena na spletnih straneh, tudi Evropske komisije, čeprav jo čaka še temeljit pravni pregled. Pred podpisom bodo morale države članice najprej izpeljati vse domače postopke za sprejetje sporazuma, nato pa bo sledil podpis.

K pogajanjem so pristopile vse članice EU, Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Z njimi bodo vzpostavili mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo.

Slo-Tech - Evropski parlament je včeraj z 328 glasovi za, 245 glasovi proti in 81 vzdržanimi glasovi potrdil poročilo, ki ga je pripravil francoska konservativka Marielle Gallo iz Evropske ljudske stranke. Kljub potrditvi poročilo ni pravno obvezujoče, marveč predstavlja zgolj stališče Evropskega parlamenta in je kot tako priporočilo za Evropsko komisijo.

Gallojeva v svojem poročilu podpira uvajanje strogih ukrepov zoper kršitelje avtorskih pravic na spletu in sprejetje mednarodnega dogovora ACTA. Čeprav poročilo ni tako strogo kakor francoski zakon HADOPI, poziva k večji zaščiti intelektualnih pravic. V njem kritizirajo tudi Evropsko komisijo, češ da nima dovolj močnega pravnega ogrodja za zaščito intelektualnih pravic. V njem je zapisano tudi, da bi morala Evropa poleg civilnih tožb za kršitev avtorskih pravic uvesti tudi kazenske sankcije. Gallojeva zaključuje, da se Parlament ne strinja s Komisijo, da je trenutno stanje na področju zaščite pravic ustrezno in da imajo avtorji na voljo...

Heise - Britanska organizacija Statewatch je na svojih spletnih straneh objavila osnutek novega sporazuma SWIFT, ki ga po spodleteli potrditvi prvega v Evropskem parlamentu Evropska komisija želi videti sprejetega, poroča Heise. Novi sporazum je nekoliko omiljena verzija propadlega: uporaba zbranih podatkov bo morala biti določena jasneje, poleg tega pa vključuje še pravico do vpogleda in popravek ali izbris napačnih podatkov. Denarna nakazila znotraj evroprostora ne bodo zajeta v sporazumu, bo pa poizvedovanje mogoče brez sodne odločbe. Prav tako ni znana natančna količina podatkov, ki jih bodo ZDA dobile.

Včeraj je Evropska komisija objavila, da so končali pogajanja z ZDA, tako da je objavljena verzija sporazuma dokončna. Sedaj ga mora potrditi še vseh 27 držav...

Heise - Evropska komisija želi sprejeti sporni dogovor o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v panevropskem sistemu SWIFT ameriškim organom. Februarja letos so evropski poslanci zakon zavrnili, a Evropska komisija vse od takrat išče obvoz.

Tako naj bi po poročanju časnika Heise do konca junija pripravili besedilo novega sporazuma. Uskladiti morajo le še vprašanja pravnega varstva in roka hranjenja podatkov. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je na srečanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu povedal, da so pri pogajanjih med Washingtonom in Brusljem dosegli pomemben napredek. Svet evropskih ministrov naj bi tako do septembra sprejel odločitev in besedilo posredoval v Evropski parlament, ki bo ponovno glasoval. Ministri si prizadevajo, da bi sporazum sprejeli v najkrajšem možnem času, kar je po predvidenem časovnem načrtu oktobra.

Sporni sporazum bo ameriškim oblastem omogočil prebiranje naslednjih podatkov o vseh finančnih transakcijah po EU: ime, naslov, prejemnik...

Slo-Tech - Kot kaže, obstaja precej možnosti, da bomo v EU vseeno dobili programske patente. Predlog irskega predsedstva je bil namreč sprejet, kar po poročanju FFII zelo zožuje možnosti Evropskega parlamenta, da doseže kakršenkoli kompromis. V FFII so zato zapisali, da sta "Svet ministrov in Evropska komisija nevarno orodje oligarhije v Evropi". Po poročanju FFII je irskemu predlogu nasprotovala samo Španija, ki pa ni bila dovolj "konstruktivno proti", da bi bil predlog zavrnjen.

Iz sporočila za javnost ministrstva za gospodarstvo žal ni moč razbrati kakšna navodila so dobili člani slovenske delegacije, a po naših podatkih, je Slovenija glasovala za sporni irski predlog, čeprav je ministrstvo za informacijsko družbo ministrstvu za gospodarstvo predlagalo naj glasuje proti. Po naših podatkih naj bi bilo dogovorjeno, da se bodo naši predstavniki glasovanja vsaj vzdržali, a kot kaže so na koncu vseeno glasovali za programske patente.

Na dan glasovanja smo od predstavnika g. Peterleta smo...