NDTV - Davek na spletne velikane je v Franciji še korak bliže. Ta teden je spodnji dom francoskega parlamenta potrdil zakonski osnutek, ki uvaja 3-odstotni davek na prihodke v Franciji za digitalne velikane. Zakon velja za podjetja z letnimi prihodki nad 750 milijonov evrov, ki v Franciji zaslužijo vsaj 25 milijonov evrov. Prihodnji teden bo o zakonu glasoval še Senat, kjer težav ni pričakovati. Iz tehnoloških podjetij so se že odzvali z besedami, da bi lahko zakon povišal stroške za končne uporabnike.

Francosko finančno ministrstvo ocenjuje, da bodo z zakonom letos zbrali vsaj 500 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še bistveno več. Zakon predstavlja zasilno rešitev problema obdavčitve multinacionalk, ki izdelke prodajajo...

Slo-Tech - S prihodnjim letom želi madžarska vlada obdavčiti prenos podatkov po internetu, razkriva osnutek proračuna za prihodnje leto. Dostop do interneta seveda ni neobdavčen, saj se na storitev normalno obračuna davek na dodano vrednost, a Madžarska želi dodati poseben davek, katerega višina bi bila odvisna od količine prenesenih podatkov prek interneta.

Predvidena višina davka znaša 150 forintov na gigabajt, kar je približno pol evra. Madžarski gospodarski minister Mihaly Varga pojasnjuje, da se je način uporabe interneta v preteklosti spremenil, zato se mora spremeniti tudi davčna obravnava. Poudaril je, da si vlada z novim davkom obeta 20 milijard forintov (65 milijonov evrov) prihodkov.

Če upoštevamo, da so lani madžarski uporabniki interneta prenesli 1,15...

Le Monde - Zadnje dni se največ piše o ameriškem programu prisluškovanja Prism, a ZDA niso edine, ki imajo velika ušesa. Le Monde poroča, da francoski Generalni direktorat za zunanjo varnost (DGSE) sistematično prisluškuje vsem vrstam elektronske komunikacije v Franciji in med Francijo in tretjimi državami. To vsebuje elektronska sporočila, telefonske podatke, kratka mobilna sporočila, podatki prek Twitterja in Facebooka itn. Podatki se hranijo več let, šlo pa naj bi zgolj za prometne podatke.

Uradni namen akcije je boj proti terorizmu, in sicer odkrivanje terorističnih celic. Toda v praksi pomeni, da je mogoče vohuniti za komerkoli, ki...

Ars Technica - V Franciji od leta 1981 obstaja t.i. zakon Lang, ki določa, da se morajo prodajalci knjig držati cen, ki jih nanje natisnejo založbe. Razprodaje ne pridejo v poštev in popusti lahko znašajo največ pet odstotkov. Strogo regulativo se zagovarja s podpiranjem nacionalne kulture.

Tovrstno zakonodajo so zdaj razširili tudi na digitalne izdaje: založbe lahko določijo enotno ceno in vsi distributerji morajo elektronsko knjigo po tej ceni tudi prodajati. Pri vsem skupaj so šli tokrat še korak dlje - v primeru, ko je bila knjiga založena v Franciji, naj bi cenovna politika veljala povsod, tudi izven meja države.

Zaenkrat je še vprašljivo, ali bo Evropska unija takšno početje dopustila - najmočnejši francoski adut bodo...

Spiegel Online - Na Madžarskem je začel veljati sporni zakon o medijih, ki praktično uvaja cenzuro. Parlament ga je z 256 glasovi za in 87 proti sprejel 20. decembra 2010, ta teden ga je na skrivaj, brez obvestila medijem, podpisal še predsednik Pal Schmitt, včeraj pa je bil objavljen v uradnem listu, s čimer je začel veljati.

Zakon ureja okvire za delovanje radijskih in televizijskih postaj, tiskanih in internetnih medijev. Uvaja svet za medije, ki bo imel pet članov iz vrst vladajoče stranke. Imel bo pristojnosti oglobiti medije, ki bodo poročali na način, ki ni politično korekten ali pa žali človeško dostojanstvo. Predvidene globe so zelo visoke, in sicer do 200 milijonov forintov (720.000 evrov) za televizijske postaje...

Heise - Kot je bilo napovedano, bo Francija s prihodnjim letom verjetno obdavčila spletne reklame, saj je zakon, ki to predvideva, potrdil senat. Od vseh neto pobranih zneskov za spletno oglaševanje bo francoska vlada z novim zakonom pobrala en odstotek. Davka pa ne bodo plačevali ponudniki spletnih storitev, marveč podjetja, ki oglase na francoskem koncu interneta prikazujejo. Na ta način bodo zbrali največ davkov, saj neposredno podjetij, ki oglase naročujejo, ne morejo obdavčiti, če imajo sedež v tujini. Zakona francoska Narodna skupščina (Assemblée Nationale) še ni obravnavala. Preden bo začel veljati, ga morata seveda potrditi oba doma francoskega parlamenta. Če bo zakon sprejet, bo na leto prinesel v francoski proračun 20 milijonov evrov. Od televizijskih oglasov se nabere za 70 milijonov evrov davkov.

CNet - Francoski minister za kulturo Frédéric Mitterrand je v torek napovedal, da Francija načrtuje postavitev spletnega portala, kjer bodo na voljo francoske knjige in drugi dokumenti v digitalni obliki. Sprva bodo uporabili predvsem gradivo iz digitalne verzije francoske narodne knjižnice Gallica, projekt pa bodo nato še nadgradili. Dodatnih vsebin se nadejajo po sklenitvi dogovorov s francoskimi založniki, ki naj bi jim nato dovolili digitalizacijo svojih knjig. Od začetka bo projekt financirala francoska vlada, sčasoma pa naj bi postal samozadosten z zaslužkom od oglasov.

Mitterrand je poudaril, da to ne pomeni, da se Francija odpoveduje Google Books. Nasprotno, čeprav gre za neke vrste konkurenco, dopuščajo možnost sodelovanja in medsebojnega dopolnjevanja zbirk. V intervjuju za Le Monde (strojni prevod v angleščino) je Miterrand sicer okrcal Google, češ da je prišel v Evropo kot veliki zavojevalec, s katerim so založniki na vrat na nos podpisali dogovore, ki jih je sam označil za...

CNet - Francozi so našli še način, kako pobrati kakšen davčni evro več. Najnovejša zamisel predvideva obdavčitev spletnega oglaševanja - torej velikanov, kot so Google, MSN in Yahoo - in ponudnikov dostopa do interneta z namenom ustvariti fond denarja, ki bo namenjen založnikom. V poročilu, ki so ga sestavili nekdanji francoski kulturni minister Jacque Toubon ter predstavnika založnikov Patrick Zelnick in Guillaume Cerutti, ugotavljajo, da Google dela ogromne dobičke brez upoštevanja izvajalcev glasbe in založnikov tiskovin.

Zakon naj bi obdavčil vsak klik na spletni oglas ali sponzorirano povezavo v Franciji, pri čemer bi bila obdavčena vsa podjetja, ne glede na sedež zunaj Francije. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je že izrazil svojo naklonjenost predlogu. Na ta način naj bi zbrali 28 milijonov evrov.

Heise - Razvpit francoski zakon HADOPI, ki ga je Francija sprejela v drugem poskusu, saj ga je prvikrat zavrnil francoski ustavni svet, stopa z začetkom tega januarja v veljavo. S sprejetjem so imeli kar nekaj težav, saj ga najprej zavrnil spodnji dom francoskega parlamenta, nato pa še francoski ustavni svet. Popravljeno verzijo zakona, ki so ji mediji nadeli naziv HADOPI 2, so septembra sprejeli v spodnjem domu, oktobra pa je zeleno luč prižgal še ustavni svet.

Od petka je HADOPI 2 v veljavi. Ta predpisuje, da bodo kršitelji zakonodaje o avtorskih pravicah najprej opozorjeni po elektronski pošti, nato z uradno pošto, za tretji prekršek pa se bodo morali zagovarjati pred sodnikom, ki jih bo lahko oglobil v višini do 300.000 evrov, jim naložil do triletno zaporno kazen in jim odvzel pravico do internetnega dostopa. Spremenjena verzija je odpravila pravico nadzornega organa Hadopi (Haute autorité pour la diffusion des oeuvres et la protection des droits sur internet), da izreka kazen...

Slo-Tech - Zloglasni francoski HADOPI, zakon, po katerem naj bi ponudniki interneta kršilce avtorskih pravic po treh prekrških oziroma opominih izključili iz interneta, uvedlo pa bi se tudi blokiranje tim. spornih strani, je danes doživel dokončni udarec.

Zakon oziroma njegov sankcijski del je namreč zavrnil francoski ustavni svet (Conseil constitutionnel) in sicer zaradi omejevanja svobode izražanja ter zaradi kršitve domneve nedolžnosti. Po mnenju ustavnega sveta namreč lahko sankcijo odklopa iz interneta izreče le sodišče, ne pa ponudniki dostopa do interneta oziroma neka vladna agencija.



Zakon je najprej 9. aprila letos zavrnil spodnji dom francoskega parlamenta,...

Times Online - V Franciji so se očitno odločili nekoliko bolj ostro stopiti na prste internetnim piratom.

Predlog zakona, ki ga je predstavila francoska vlada, močno pa ga osebno podpira tudi predsednik Nikolas Sarkozy (najbrž pa tudi njegova žena in pevka Carla Bruni) naj bi stopil v veljavo januarja prihodnje leto. Predlog zakona predvideva, da bodo ponudniki dostopa do interneta kršitelje avtorskih pravic trikrat opozorili naj nemudoma prenehajo s svojim nezakonitim početjem, nato pa jim bodo onemogočili dostop do interneta.

Nad izvajanjem zakona bo bdela posebna protipiratska agencija z imenom Hadopi, ki jo bo francoska država financirala s slabimi 19 milijoni EUR letno.

In kdaj bo Franciji sledila Slovenija?