NASA - V četrtek so izstrelili nov Nasin rentgenski teleskop, IXPE, ki bo opazoval najbolj burne dogodke v vesolju, odlikuje pa ga zmožnost zaznavanja polarizacije rentgenske svetlobe.

Čeprav posnetki vsemirskih meglic jemljejo dih, pa se pomembne informacije o naši okolici skrivajo v celotnem spektru elektromagnetnega valovanja. Najbolj divje dogajanje v vesolju, kot so eksplozije supernov, izginjanje teles v črnih luknjah ali utripanje pulzarjev, oddaja rentgenske valove, ki jih moramo ujeti z vesoljskimi teleskopi, saj je Zemljina atmosfera zanje neprehodna. Rengentska astronomija je zato stara skoraj toliko kot pošiljanje satelitov v orbito in beleži pisan spisek naprav, od ameriške serije satelitov OSO (Orbiting Solar Observatory) v šestdesetih letih prejšnjega stoletja do novejših, kot so Nasina Chandra, Esin XMM-Newton ali ruski Spektr-RG.



Sedaj pa je na redu generacija z novo zmogljivostjo: merjenjem polarizacije rentgenske svetlobe. To pomeni, zaznavanjem smeri (oz....

Nature - Dve raziskovalni skupini sta ločljivost krioelektronske mikroskopije na stabilnih vzorcih prignali do 1,2 angstrema, s čimer so postali docela razločljivi posamezni atomi. Gre za vrhunec bliskovitega razvoja te tehnike opazovanja biomolekul v preteklem desetletju, ki jo naposled postavlja ob bok rentgenski difrakciji.

Za fino analizo strukture biomolekul, ki sestavljajo žive organizme, optična mikroskopija že dolgo ne zadostuje več. Danes se v ta namen uporabljajo trije pristopi: rentgenska difrakcija, jedrska magnetna resonanca in pa krioelektronska mikroskopija. Še vedno je najbolj razširjena prva med omenjenimi, in sicer zaradi visoke resolucije, ki gre od povprečnih 0,2 nanometra pa v idealnih primerih celo vse do 0,05 nm. Toda rentgenska kristalografija ima pomembno hibo: vzorci morajo biti v kristalni obliki, kar pomeni dolgotrajne, tudi več mesecev trajajoče postopke priprave, dočim nekatere molekule kratkomalo ne kristalizirajo in jih je na ta način nemogoče opazovati.

...

Slo-Tech - Obstaja precejšnja verjetnost, da kdor je že poskusil naglavne komplete za navidezno resničnost, kakršen so na primer Oculus Rift, Samsung Gear ali Sony Morpheus, ni bil ravno navdušen nad dolgotrajno uporabo. Ker tridimenzionalna slika, ki jo ustvarjajo, ni enaka naravni percepciji globini, se pri številnih ljudeh hitro pojavijo glavoboli in utrujene oči, pri otrocih pa to lahko celo povzroči motnje v razvoju leče. Raziskovalci s Stanforda so zato razvili sistem, ki te težave znatno omili in omogoča naravno gledanje in ostrenje objektov, ki so v virtualnem svetu oddaljeni do poldrugega metra.

Glavni problem tridimenzionalnega prikaza slik je to, da je slika še vedno dvodimenzionalna. Resda pričara občutek treh dimenzij tako, da vsako oko vidi drugačno sliko, a naprava ne more vedeti, kateri del slike gledamo, da bi ustrezno...

Nobelove nagrade - Na sredini tedna razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad smo izvedeli, kdo prejme Nobelovo nagrado za kemijo. Za razvoj fluorescenčne mikroskopije so nagrajeni Američan Eric Betzig, Nemec Stefan W. Hell in Američan William E. Moerner. S svojimi odkritji so omogočili razvoj nove veje optične mikroskopije, ki omogoča vpogled v strukture, ki so manjše od valovne dolžine vidne svetlobe.

Več kot sto let je v mikroskopiji veljala dogma, ki jo je leta 1873 postavil Ernst Abbe in ki pravi, da ni mogoče opazovati predmetov, ki so manjši od polovice valovne dolžine svetlobe. Za vidno svetlobo to pomeni, da je meja okrog 200 nanometrov. Mejo bi lahko pomaknili niže z uporabo svetlobe krajše valovne dolžine, a ima ta že višjo energijo in...

Daily Tech - Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan so razvili mikrolaser, ki oddaja svetlobo v treh dimenzijah. O odkritju Matjaž Humar in Igor Muševič poročata v članku 3D microlasers from self-assembled cholesteric liquid-crystal microdroplets, ki je objavljen v reviji Optics Express.

Gre za tako imenovani 3D-laser z mikrokapljicami, ki omogoča oddajanje svetlobe v vse smeri. Molekula barvila je ujeta med sferične kapljice s premerom 15-50 μm iz molekul vijačne oblike, ki so dispergirane v tekočini, ki je lahko recimo glicerol. Muševič dodaja, da gre po njegovem védenju za prvi 3D-laser, ki je v praksi delujoč. Na ta način lahko ustvarimo na milijone...

Slo-Tech - Raziskovalci z berlinskega Inštituta za mehko snov in funkcionalne materiale so razvili nov način mikroskopiranja celic, ki združuje prednosti elektronske in klasične mikroskopije, o čemer poročajo v članku Three-dimensional cellular ultrastructure resolved by X-ray microscopy v najnovejši številki revije Nature Methods.

Pri novem načinu mikroskopiranja celičnih preparatov ni treba fiksirati, obarvati ali rezati. Namesto tega celotne celice na hitro zmrznejo in preučujejo v naravnem okolju. Prednost je tudi takojšnja visokoločljivostna trodimenzionalna slika celotne celice, s čimer odpade potreba po mukotrpnem snemanju različnih...

PhysOrg.com - Sončne celice tanjše kot valovna dolžina svetlobe imajo ogromen energijski potencial.



Študija je pokazala, da so ultra tanke sončne celice veliko sposobnejše za absorbcijo svetlobe kot mnogo dražje debelejše silicijeve. Gre predvsem za drugačno obnašanje svetlobe pri manjših skalah (nanometerskih). S pravimi izračuni debelosti plasti celic in grobosti površine bi tako lahko ujeli kar do desetkrat več svetlobe kot so sploh mislili, da je mogoče. Z nekaj popravki bo takšen koncept pridobivanja sončne energije lahko kmalu zrel za konkretno uporabo, ki si jo bomo ljudje lahko privoščili.

Ključ do uspeha je sposobnost celic, da zadržijo sončno svetlobo čim dlje, kar omogoča iztisnitev karseda velike količine energije iz nje. To...

Slo-Tech - Znanstveniki z Rush University Medical Center v novi številki revije Journal of Neuroscience poročajo o odkriti novi tarči, ki bi jo lahko uporabili pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Njeno napredovanje bi lahko preprečili z blokiranjem encima nevtralna sfingomielinaza (znana tudi kot sfingomielin fosfodiesteraza), ki katalizira hidrolizo sfingomielina na svoja sestavna dela, to sta fosfoholin in ceramid. Sfingomielin je vrsta sfingolipidov, ki imajo na ogrodje iz višje maščobne kisline in sfingozina pripet fosfoholin. Najdemo ga v različnih celičnih membranah, največ...

Slashdot - Ameriški Nacionalni zdravstveni inštitut (NIH), ki v ZDA financira veliko večino raziskav s področja medicine, biomedicine, biokemije, molekularne biologije, biotehnologije in kemije, je včeraj vsem raziskovalcem v ZDA, katerih raziskave financira NIH na svojih kampusih, zapovedal takojšnjo ustavitev vseh eksperimentov s človeškimi zarodnimi celicami. NIH-ova poteza je brez primere v zgodovini in je posledica začasne sodne prepovedi financiranja raziskav človeških zarodnih celic iz zveznega proračuna, ki jo je pretekli teden izrekla sodnica Royce Lamberth na washingtonskem sodišču.

Sodnica je sprejela interpretacijo, da raziskave človeških zarodnih celic vključujejo uničevanje embriov, česar ni dopustno financirati po ameriških zakonih. Spomnimo, da je Obama marca 2009 razveljavil Bushevo odločitev o popolni prepovedi raziskav zarodnih celic z izjemo 20 linij celic, ki že obstojijo. Obama je dovolil uporabo celic iz zarodkov, ki bi bili po umetni oploditvi zavrženi.

Direktor...

Slashdot - Ukrajinski raziskovalci z Inštituta za fiziko in tehnologijo v Harkovu so objavili, da so posneli doslej najbolj podrobne slike atomov. Z elektronskimi mikroskopi atome zasledujemo in bolj ali manj uspešno slikamo že nekaj desetletij, a doslej še nikoli nismo uspeli posneti orbital. Nove slike kažejo motno modro obarvano področje, ki ustreza kvantomehanskim predpostavkam o obliki orbital. Orbitale so matematične funkcije, ki opisujejo verjetnost nahajanja elektronov v prostoru, pri grafični ponazoritvi pa običajno osenčimo prostor, kjer je verjetnost nahajanja elektronov večja od 95 odstotkov.

Ukrajinci so tokrat uporabili elektronski mikroskop na poljsko emisijo (FEEM). V vakuumu so sestavili verigo desetih...

ScienceDaily - Raziskovalci z Washington University School of Medicine v St. Louisu poročajo o odkritju nove metode za spopadanje z rakastimi celicami. S poizkusi na miših so ugotovili, da vbrizganje čebeljega strupa melitina, ki je razlog za neprijetne občutke pri piku čebel, zavre rast tumorjev ali jih celo skrči. Melitin je namreč majhen peptid, ki se močno veže na celične membrane, kjer tvori pore, ki razbijejo celice in jih tako učinkovito pokončajo. V zadostnih koncentracijah uničuje prav vse celice, hkrati pa zaradi svojega mehanizma rakastim celicam onemogoča tvorbo efektivnega obrambnega mehanizma, na katere sčasoma naletijo drugi agensi.

Eksperiment so izvedli na dveh skupinah miši. Prvo so okužili z rakom dojk, drugo pa z melanomom. Po dodatku več injekcij z melitinom in nanodelci se je rast prvega tumorja upočasnila, drugi pa se je začel krčiti. Glavni izziv je dostava strupa prav v rakaste celice. Za to so uporabili tako imenovane nanočebele. Nanodelci, ki so nosili melitin, so se...

Schneier.com - Skupina raziskovalcev je ugotovila kako klonirati pametno RFID kartico Mifare Classic (proizvaja jih podjetje NXP Semiconductors), ki se v Londonu, Bostonu in na Nizozemskem uporabljajo kot vozovnice v javnem potniškem prometu.

S pomočjo preučevanja pod mikroskopom so raziskovalci uspeli razkriti šifrirni algoritem, ki ga kartica uporablja. V algoritmu Cypto1 so nato našli napake, ki omogočajo uspešen napad na kartico v nekaj minutah.

Podoben napad na te vrste kartic so v začetku leta izvedli že raziskovalci Amsterdamske fakultete za naravoslovje in dva nemška varnostna strokovnjaka v začetku leta, v začetku marca pa tudi raziskovalci nizozemske Radboud University. Na voljo je tudi impresivna video demonstracija napada.