Slo-Tech - Poslanci Evropskega parlamenta (EP) so na plenarni seji potrdili predlog resolucije, s katero so Evropski komisiji (EK) naložili, da izvajanje krovnega sporazuma o varstvu podatkov med državama sporazuma začasno prekine, če ga ZDA ne bodo začele spoštovati v celoti do 1. septembra letos. Gre za tako imenovani zasebnostni ščit, ki ureja varovanje osebnih podatkov med EU in ZDA, v praksi pa se je že ob prvi reviziji konec lanskega leta, pokazal za neučinkovitega na večih področjih.

Poslanci so resolucijo, ki pravi, da ZDA niso zagotovile primernega varovanja, takega, kot ga predvidevajo predpisi EU in temeljne človekove pravice, potrdili s 303 glasovi za in 223 proti. Poslanci so v razpravi tudi ostro kritizirali ameriško administracijo in EK, da se teh...

SMH - Novi Snowdnovi dokumenti, ki jih je ponoči razkril nizozemski časnik NRC Handelsblad, kažejo, da ima zavezništvo angleško govorečih držav za skupno vohunjenje Petero oči v resnici vsaj sedem članov. Singapur in Južna Koreja sicer ne govorita angleško, sta pa ključna partnerja pri prestrezanju prometa na podmorskih kablih, ko potekajo pod Pacifikom.

NSA ima postaje za prestrezanje prometa na zahodni obali ZDA, na Havajih in na Guamu, preko katerih teče večina prekooceanskih podmorskih kablov v Pacifiku ter kabli med Avstralijo in Japonsko. Pri prisluškovanju jim izdatno pomagata Singapur, kjer je vozlišče številnih povezav, in Južna Koreja. Že avgusta so prvikrat razkrili, da singapurska obveščevalna služba prisluškuje na kablu...

Slo-Tech - Rusko ministrstvo za promet je izdalo dekret, ki od 1. julija letos od vseh letalskih prevoznikov, ki letijo v Rusijo, iz Rusije ali zgolj prek njihovega zračnega prostora, zahteva vnaprejšnje posredovanje podrobnih podatkov o potnikih. Ruske oblasti želijo vse podatke, ki jih kupci vozovnic vnesejo ob naročilu, torej imena, naslove, številke kreditnih kartic, cilj potovanja v Rusiji in kontaktne podatke. Dekret velja za vse vrste transporta, torej tudi za potnike na ladjah, avtobusih in vlakih.

Evropska komisija se je odzvala previdno, a iz odgovorov veje nezadovoljstvo. Evropska komisarka za notrajne zadeve Cecilia Malmström je povedala, da je Komisija "skrajno zaskrbljena". Posredovanje teh podatkov je namreč...

Slo-Tech - Skupina poslancev v newyorški državni legislaturi je predlagala Zakon o zaščiti na internetu, ki bi vse v New Yorku gostovane spletne časopise, bloge in druga spletišča obvezal k odpravi anonimnega komentiranja. Vsak komentar bi moral biti opremljen s podpisom, tiste brez pa bi bilo treba umakniti, morda sicer potem, ko se komentatorje pozove k podpisu s pravim imenom.

Republikanski poslanec Jim Conte, eden od sponzorjev predloga, pravi, da bi ukrep pomembno omejil sicer vse preveč pogoste "zlonamerne in v ničemer utemeljene politične napade", cyberbullyje pa "prisilil k razkritju svoje identitete". Širše gledano bi "poskrbeli za nekaj nujno potrebne odgovornosti v tej internetni dobi", še dodaja njegov strankarski kolega O'Mara.

Takšen zakonski predlog je sicer...

Slo-Tech -

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

Slo-Tech - Želje ameriške založniške industrije, kot jih formulirata RIAA in MPAA in z diplomatskimi ukrepi koordinira pisarna ameriškega trgovinskega predstavnika, ostajajo visoke. Vzporedno s pogovori o čezatlantskem protipiratskem sporazumu ACTA že več let v podobni tajnosti potekanjo pogajanja s pacifiškimi državami, o širšem zunanjetrgovinskem sporazumu. Del teh pogajanj, imenovanih Trans-Pacific Partnership (TPP) je tudi poglavje o intelektualni lastnini. Ameriško pogojalsko izhodišče, označeno kot strogo tajni dokument, je nedavno pricurljal v javnost. Splošni konzenz med komentatorji je, da si ZDA prizadevajo dobiti vse, kar so hoteli že z ACTO, pa jim ni uspelo.

Kopija ameriškege predloga je na voljo tukaj, povzetek pa so že pripravili v daljši obliki pri KEI online in v krajši pri Ars Techica. Sporazum je izredno širok, saj pokriva vsa področja intelektualne lastnine (avtorsko pravico, patente, blagovne znamke, geografske označbe, generična zdravila). Pravne formulacije so izredno...

Heise - Enajst pogajalskih strani je v Sydneyju ta konec tedna potrdilo dokončno, pravno neoporečno verzijo sporazuma ACTA (datoteka PDF), ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. V Evropi morajo sporazum potrditi vse države posebej v svojih parlamentih in nato še Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament.

Evropa je uspela v sporazum vriniti določilo, da se bodo kršitve avtorskih pravic v drugi državi na zahtevo prve preganjale le, če je storjeno dejanje tudi tam kaznivo. Ni pa natančno pojasnjeno, kaj je "kršitev avtorskih pravic komercialne narave". V dokumentu je zgolj medla dikcija, da "gre za ravnanja, ki se opravljajo kot komercialne aktivnosti za neposredno ali posredno korist". Prav tako v dokumentu ni zagotovila, da se na mejah ne bodo izvajale preiskave iPodov in podobnih naprav, ki bi utegnile imeti vsebine, ki jih ACTA sankcionira.

Slo-Tech - Včeraj so se predstavniki držav bodočih podpisnic sporazuma ACTA zedinili o njegovi končni obliki, a je še niso objavili na internetu. Sedaj imamo predloženo tudi končno različico, ki bo šla v podpis. Razlike v primerjavi s tokijsko verzijo, o kateri so se usklajevali prejšnji mesec, so malodane izključno kozmetične.

Pomemben dodatek pa je možnost izključitve patentov iz drugega razdelka (For the purpose of this Agreement, Parties may exclude patents and protection of undisclosed information from the scope of this Section.), kar vključuje tudi programske patente. Seveda se morajo države za to odločiti, kjer bo pomembno vlogo odigralo lobiranje.

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila, da je sporazum ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) pripravljen za podpis. Včeraj so se namreč sklenila pogajanja med podpisnicami, saj so razrešili še tista zadnja nestrinjanja, ki so ostala po oktobrskem usklajevanju v Tokiu. Končna verzija sporazuma bo v najkrajšem času objavljena na spletnih straneh, tudi Evropske komisije, čeprav jo čaka še temeljit pravni pregled. Pred podpisom bodo morale države članice najprej izpeljati vse domače postopke za sprejetje sporazuma, nato pa bo sledil podpis.

K pogajanjem so pristopile vse članice EU, Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Z njimi bodo vzpostavili mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo.

Kiberpipa - V ponedeljek, 25.10. ob 18:45 začenjamo z otvoritvijo sezone Mobile Monday dogodkov. Prvi letošnji event bo posvečen tekmovanju AppCircus – izboru najboljših svetovnih mobilnih razvijalcev, ki bodo svoje aplikacije predstavili na dogodku Mobile Worlds Congress v Barceloni.

V torek, 26.10. ob 19h bo na Pipinih odprtih terminih potekalo predavanje o preganjanju piratstva. V imenu FSFE bo Igor Kolar razložil zakaj je zelo pomembno da se zakonodaja kot naprimer sporazum ACTA ne sklene na vseevropski ravni. Predavanje ne bo snemano.

V četrtek, 28.10. ob 17:30 bo potekalo predavanje Roka in Bojana, ki bosta predstavila razvijalski pristop k Windows Azure Platformi, ob 18h pa se bomo vključili v živi prenos konference PDC....

Ars Technica - Ta teden je 377 poslancev Evropskega parlamenta sprejelo pisno deklaracijo o novem sporazumu ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Gre za mednarodni sporazum, ki bi vzpostavil mednarodne standarde na področju intelektualne lastnine in uveljavljanja pravic, ki so z njo povezane. Nastal bi pravni okvir, ki bi se mu države lahko prostovoljno pridružile, in novo telo, ki bi skrbelo za izvajanje. Trenutno se o podpisu pogajajo EU, ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska, Švica, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in Južna Koreja.

Evropski poslanci so sprejeli pisno deklaracijo, s katero terjajo večjo transparentnost. Nadalje se zavzemajo za to, da ponudniki dostopa do interneta (ISP) ne bi bili odgovorni za podatke, ki se pretakajo po njihovih omrežjih. Omenili so tudi problem harmonizacije evropske zakonodaje o avtorskih pravicah, javnosti vseh dokumentov o pogajanjih in omejitve svobode izražanja.

Pisna deklaracija nima pravne obveznosti, saj lahko vsak poslanec predloži svojo....

Heise - Britanska organizacija Statewatch je na svojih spletnih straneh objavila osnutek novega sporazuma SWIFT, ki ga po spodleteli potrditvi prvega v Evropskem parlamentu Evropska komisija želi videti sprejetega, poroča Heise. Novi sporazum je nekoliko omiljena verzija propadlega: uporaba zbranih podatkov bo morala biti določena jasneje, poleg tega pa vključuje še pravico do vpogleda in popravek ali izbris napačnih podatkov. Denarna nakazila znotraj evroprostora ne bodo zajeta v sporazumu, bo pa poizvedovanje mogoče brez sodne odločbe. Prav tako ni znana natančna količina podatkov, ki jih bodo ZDA dobile.

Včeraj je Evropska komisija objavila, da so končali pogajanja z ZDA, tako da je objavljena verzija sporazuma dokončna. Sedaj ga mora potrditi še vseh 27 držav...

Heise - Evropska komisija želi sprejeti sporni dogovor o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v panevropskem sistemu SWIFT ameriškim organom. Februarja letos so evropski poslanci zakon zavrnili, a Evropska komisija vse od takrat išče obvoz.

Tako naj bi po poročanju časnika Heise do konca junija pripravili besedilo novega sporazuma. Uskladiti morajo le še vprašanja pravnega varstva in roka hranjenja podatkov. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je na srečanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu povedal, da so pri pogajanjih med Washingtonom in Brusljem dosegli pomemben napredek. Svet evropskih ministrov naj bi tako do septembra sprejel odločitev in besedilo posredoval v Evropski parlament, ki bo ponovno glasoval. Ministri si prizadevajo, da bi sporazum sprejeli v najkrajšem možnem času, kar je po predvidenem časovnem načrtu oktobra.

Sporni sporazum bo ameriškim oblastem omogočil prebiranje naslednjih podatkov o vseh finančnih transakcijah po EU: ime, naslov, prejemnik...

BuisnessWeek Online - Danes so evropski poslanci v Strasbourgu glasovali o kontroverznem sporazumu med EU in ZDA, ki bi omogočil posredovanje vseh podatkov iz sistema medbančne komunikacije SWIFT, torej praktično vsa nakazila po Evropi z vsemi podatki o udeleženih strankah, v ZDA. O ozadju zgodbe smo se obširno razpisali pretekli teden, ko smo poročali o odločitvi Odbora evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je z 29 glasovi proti in 23 za zavrnil sporazum.

Na glasovanju so poslanci s 378 glasovi proti in 196 za zavrnili pogodbo. Tako se je prvikrat v zgodovini zgodilo, da je Evropski parlament uporabil pravico veta in razveljavil kakšno mednarodno pogodbo EU. Poslance je najbolj vznemirilo dejstvo, da se podatki posredujejo v ogromnih količinah brez nadzora, da jih lahko ZDA po lastnem preudarku posredujejo tretjim državam in da jih lahko hranijo 90 let, medtem ko je v EU ta doba pet let.

Prenos nekaterih podatkov bo kljub temu še vedno potekal, saj ima...

Slashdot - SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) je mednarodni medbančni sistem istoimenskega belgijskega podjetja, ki omogoča hitro in poceni izmenjavo sporočil med različnimi bankami in drugimi finančnimi ustanovami. Vzpostavljen je bil leta 1973 in do danes v EU prevzel hrbtenično vlogo pri varni komunikaciji. Sam sistem sicer ne omogoča kliringa in poravnave transakcij, saj so za to v uporabi drugi sistemi, a je kljub nujen za poslovanje, saj se prek njega prenašajo potrebne informacije za obdelavo transakcij. Tako so vse slovenske banke članice omrežja SWIFT.

Leta 2006 je izbruhnila afera, ko sta časnika The New York Times in Washington Post objavila, da vse od napadov na ZDA 11. septembra 2001 pod pretvezo boja proti terorizmu Američani prisluškujejo...