Space News - Marsovski sondi Upanje, Združenih arabskih emiratov, je uspelo avtomatizirano utirjanje v krožnico Rdečega planeta, kjer bo čez nekaj tednov pričela z znanstvenimi meritvami. Zelo kmalu ji sledita kitajsko in ameriško plovilo.

Ko so Združeni arabski emirati lanskega julija proti Marsu poslali prvo arabsko medplanetarno plovilo Hope, so se odzivi delili na vznesene in tudi bolj zadržane. Bližnjevzhodna država je svoj vesoljski program na noge postavila tako rekoč "na horuk", v samo šestih letih, z izdatno pomočjo tujih univerz in finančnim zaledjem naftnega denarja; tudi izstrelitev je navsezadnje potekala na japonski raketi. Previdnejši opazovalci so zato opozarjali, da je to šele prva faza projekta, pri katerem gre lahko še marsikaj narobe, saj je bila doslej uspešna manj kot polovica (omejen vir) marsovskih odprav. Utirjanje v krožnico okoli Rdečega planeta ni mačji kašelj, saj mora biti postopek v celoti avtomatiziran, ker signal do nadzornih centrov potrebuje nekaj časa - v...

CNet - Tegobe, ki so jih mnogi astronomi napovedovali zaradi polnjenja Zemljine orbite z megakonstelacijami satelitov, so lahko tudi amaterski opazovalci v praksi videli te dni, ko so sateliti omrežja Starlink vztrajno silili na posnetke kometa NEOWISE.

Amaterski astronomi na severni polobli približno zadnje tri tedne ob vzhodih in zahodih zrejo v nebo, da bi opazovali komet C/2020 F3 NEOWISE (ime je pobral po teleskopu, s katerim so ga odkrili). Gre za redkega prišleka, ki nas obišče na slabih 7000 let in je v primernih pogojih dobro viden tudi s prostim očesom. Priložnostni opazovalci so tako lahko uzrli najsvetlejše mimo nas švigajoče telo po kometu Hale-Bopp, na probleme pa so naleteli tisti s kanec naprednejšimi domačimi teleskopi: njihovi posnetki so v obliki grdih sledi ujeli tudi vsiljivce, satelite SpaceXove megakonstelacije Starlink.

Tovrstne nadloge astronomi napovedujejo že vse od trenutka, ko so snovalci megakonstelacij napovedali, da naj bi njihova omrežja vsebovala prek...

ESA - Prejšnji teden je proti središču našega osončja poletela evropska opazovalna sonda Solar Orbiter, ki bo delala družbo plovilu Parker in s kamerami zrla naravnost v Sonce - upajmo, da tudi v njegova pola.

Konec lanskega leta so znanstveniki razkrili nova prelomna spoznanja o naši zvezdi, do katerih so se dokopali skozi Nasino misijo Parker, ki obenem tudi veselo podira rekorde v približevanju Soncu. Toda to je bil šele uvod v novo dobo Sončevega raziskovanja, saj bomo kmalu imeli na razpolago še več naprav. Prejšnji teden je tako iz Cape Canaverala na raketi Atlas V v vesolje poletela sonda Solar Orbiter, pol milijarde evrov vreden evropski projekt, ki bo Parkerja dopolnjeval z opazovanjem na razne drugačne načine. Medtem ko ameriško plovilo ne more gledati neposredno v zvezdo, temveč prvenstveno "od strani" opazuje sončev veter, pa bo Solar Orbiter prva naprava, s katero si bomo upali od blizu pogledati direktno v razbeljeno središče.

Čeprav Orbiter Soncu ne bo prišel tako blizu...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

Space - Kot smo napovedali predvčerajšnjim, se je sonda Messenger po slabih sedmih letih potovanja uspešno utirila v Merkurjevo orbito. Čeprav je NASA utirila sonde že v orbite okoli petih planetov Sončnega sistema (poleg Zemlje in Meseca), je predstavljala Merkurjeva orbita poseben izziv. Gre namreč za Soncu najbližji planet, kjer je privlak zaradi Sončeve gravitacije že zelo velik. Poleg tega Merkur nima atmosfere, tako da pri utirjenju ni bilo moč uporabiti atmosferskega zaviranja.

Messenger je potoval več kot šest let in v tem času prepotoval 7,9 milijarde kilometrov ter Sonce obkrožil...

NASA - Zadnja štiri leta sta v orbiti okrog Sonca vesoljski plovili STEREO, ki sta bili izstreljeni leta oktobra 2006. Teleskopi na vsaki so umerjeni za snemanje svetlobe v štirih valovnih dolžinah daljnega UV, tako da lahko sledijo vsemu dogajanju na površju - sončnim nevihtam, izbruhom, tsunamijem itn. Ker sta Sonce spremljali iz različnih kotov, je bilo na primer moči sestaviti trorazsežno podobo sončeve korone. Toda vse od začetka misije so si znanstveniki prizadevali, da bi ju poslali vsako ravno na nasprotno stran sonca.

NASA poroča, da jim je to v teh dneh uspelo. Obe plovili STEREO in Sonce tvorijo iztegnjeni kot s Soncem v vrhu. To pomeni, da lahko prvič v zgodovini hkrati opazujemo Sonce z obeh strani in vidimo celotno površino. Potrdili so, kar v...

New Scientist - Adijo veterne elektrarne in sončne celice, pozdravljen Sončev veter. Znanstveniki so namreč predstavili možnost pridobivanja energije z izrabljanjem energije Sončevega vetra, ki bi ga satelit pretvoril v energijo in jo poslal na Zemljo v žarku, z njim pa bi bili zmožni zadostili milijardno-kratnim potrebam po energiji.



Predstavljen satelit je v svojem jedru koncept Dyson-Harrop satelita. Srce tega satelita bi bila dolga kovinska zanka, obrnjena proti Soncu, ki bi bila nabita tako, da bi ustvarjala cilindrično magnetno polje, ki bi zbiralo elektrone, ki predstavljajo polovico Sončevega vetra. Ti elektroni so potem poslani v kovinski sferični sprejemnik, kjer ustvarijo tok, ki je pogon za...

NASA - NASA načrtuje novo vesoljsko odpravo, v kateri bo poslala sondo velikosti avtomobila v Sonce. No, ne direktno v Sonce, ampak v sončevo atmosfero. Odprava se imenuje "Solar Probe Plus". Glavni namen misije je odgovoriti na dve veliki nerešeni vprašanji, ki begata solarne fizike, in sicer, zakaj je sončeva atmosfera 200-krat bolj vroča od same sončeve površine ter kaj je tisti proces, ki pospešuje sončev veter. Odprava je bila prvotno načrtovana v letu 2015, vendar je...

Slo-Tech - Obeta se nam nov nebesni dogodek. Komet McNaught C/2009 se namreč približuje Soncu in se mu bo najbolj približal v začetku julija. Že sedaj je komet viden pred sončnim vzhodom s pomočjo daljnogleda v ozvezdju Andromede, vendar astronomi pričakujejo, da se mu bo svetlost povečala, morda celo tako, da ga bomo lahko opazovali s prostim očesom. Na žalost pa bo lokacija kometa takrat dokaj neugodna, saj se bo navidezno zelo približal Soncu in bo zato njegovo opazovanje zaradi jutranje svetlobe moteno. Ampak, pustimo se presenetiti. Astronomi pričakujejo najbolj ugoden čas za opazovanje v zgodnjih jutranjih urah v drugi polovici junija, ko se bo komet nahajal v ozvezdju Auriga.



Več: APOD, Gary W. Kronk-s Cometography, Comet Chasing, JPL Small Body Database, Sky & Telescope

NASA - Danes (v sredo) ob 17:26 po našem času bo iz vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi izstreljena nova vesoljska sonda, namenjena opazovanju sonca, imenovana Solar Dynamics Observatory (SDO) oziroma "observatorij sončeve dinamike" po slovensko. Sonda ima vgrajene 3 različne instrumente. Prvi je serija teleskopov AIA (Atmospheric Imaging Assembly, slov. instrumentarij za opazovanje atmosfere), kateri bod snemal sliko sonca vsakih 10 sekund v 8 različnih valovnih dolžinah v IMAX resoluciji (desetkratna resolucija, kot jo ima trenutni standard HD). Instrument HMI (Helioseismic Magnetic Imager oz. helioseizmični magnetni detektor)...

Space - Če ste zamudili Leonide, Orionide, Perzeide ter ostale podobne meteorne roje, ne skrbite. Glede na napovedi najboljše letos šele prihaja. In sicer meteorski roj Gemindov, kateri so posledica šele pred dobrimi 20 leti odkritega delovanja asteroida oz. najverjetneje ugaslega kometa, imenovanega 3200 Phaethon.

Meteorski roj Geminidov bo imel vrh akrivnosti v ponedeljek, 14. decembra ob 6:00 po našem času. Vendar ne skrbite, saj je ta meteorski roj poznan po širokem časovnem razponu vrha aktivnosti, zato je primerni čas opazovanja lahko tudi eno noč prej/kasneje. Predvidena aktivnost je 100 meteorjev na uro. Za njih je značilno počasno gibanje po nebu in relativno velika svetlost, ob zelo svetlih meteorjih pa tudi tudi obarvanost. Ker gre pretežno za ostanke kamnin in ne ledu, kot je to pri večini ostalih meteorskih rojev, so ti meteorji na nebu dlje časa in se večkrat zgodi, da prepotujejo velik del horizonta, predno ugasnejo.

Za opazovanje letošnjih Geminidov boste vsekakor...

NASA - Jutri, 22. 7. 2009, bo popolni sončev mrk. Sam pojav sicer ni nič nenavadnega, saj ga lahko opazujemo v povprečju vsakih 18 mesecev, vendar je tokratni vreden omembe iz dveh razlogov. Prvi razlog tiči v eliptičnih tirnicah planetov in lun. V tem času je namreč Zemlja najbolj oddaljena od Sonca, Luna pa je najbližje Zemlji. Gledano iz perspektive opazovalca na zemeljskem površju to pomeni, da je navidezna velikost Luna največja, Sonca pa najmanjša. Zato bo ta mrk najdaljši popolni sončev mrk 21. stoletja, ki bo v središču sence trajal kar 6 minut in 39 sekund (za primerjavo - sončev mrk avgusta leta 1999, ki je bil viden tudi v naših krajih, je trajal največ 2 minuti 22 sekund; najdaljši teoretični sončev mrk pa lahko traja 7 minut in pol). Drugi razlog pa je ta, da lunina senca potuje čez zelo obljudene kraje Indije in Kitajske in preko kar nekaj večmilijonskih mest, kot so Varanasi, Shanghai, Hangzhou, Chengdu itd... Zato bo ta mrk verjetno najbolj opazovan mrk v celi človeški...

CNN - Jupitrova rdeča pega je znan pojav na površju tega plinastega orjaka, ki ga človeštvo opazuje že več kot 400 let, obstaja pa še dlje. Gre za ogromen anticiklonski vihar na Jupitrovi južni polobli, ki je tako velik kot tri Zemlje skupaj. Vrti se v nasprotni smeri urinega kazalca (obratno kot na Zemlji, ker gre za območje visokega zračnega pritiska), in ima vrtilni čas šest dni. Ena izmed verjetnejših razlag, zakaj se ne izdivja, je zgradba planeta. Ker je Jupiter plinasti orjak, nima trdnega površja, kjer bi vihar odložil svojo moč, kot to počnejo tropske nevihte na Zemlji, ki pridejo z morja in se razbesnijo nad kopnim.

Sedaj pa so znanstveniki ugotovili, da se rdeča pega počasi krči....

Space - Rad bi opozoril na meteorski dež Perzeidov dne 12. avgusta zgodaj zjutraj. To je najboljši čas za opazovanje tega vsakoletnega in verjetno najbolj slikovitega meteorskega roja (počasne, dolge in ponavadi obarvane sledi), ki se imenuje po ozvezdju Perzej, iz katerega ti meteoriti navidezno prihajajo kot ostanek repa kometa Swift-Turtle. Pričakovano število meteoritov znaša 1-2/minuto (kar je prav visoka številka), čeprav je dajati takšne napovedi izjemno nehvaležno delo.

Na žalost je trenutno luna že skoraj polna. Zaradi njene svetlobe bodo vidni le najsvetlejši meteoriti. Zato bo najboljši čas za opazovanje meteorskega...

New Scientist - Zadnja leta se povečuje število noctilucentnih oblakov. Le-ti nastajajo na velikih višinah v mezosferi (cca 80 km visoko) v polarnih predelih okoli poletnega solsticija in nato migrirajo proti bolj zmernim geografskim širinam. Ponavadi le do 50 stopinj severne (ali južne) geografske širine, v zadnjih letih pa je njihova aktivnost tako narasla, da jih lahko vidimo tudi pri nas. Letošnja poročila opazovalcev pravijo, da so jih videli tudi na 40 stopinjah severne geografske širine (Slovenija je na 46 stopinjah N).

Ti oblaki so sestavljeni iz drobnih ledenih kristalčkov, ki odsevajo sončevo svetlobo. Njihov izvor je zaenkrat še neznanka. Nekateri špekulirajo, da deluje kozmični prah oz. ostanki meteoritov kot...

Slo-Tech - Po dolgih letih, prestavljenih in odpovedanih odpravah je bila v četrtek ob 20. uri po našem času kljub nekoliko slabemu vremenu izstreljena ameriška raketa Atlas 5, na njenem krovu pa sonda New Horizons ali po slovensko Nova obzorja, ki bo kot prva letela mimo 5 milijard km oddaljenega planeta Pluton, njegove lune Haron in mogoče tudi mimo katere od dveh novoodkritih lun. Po tem...

Space -

Poročali smo že, da je Sonce prejšnji ponedeljek zelo močno sijalo, saj je tretja največja zabeležena aktivnost sonca povzročila mnoge fantastične dogodke, kot so čudovite aurore, vidne celó v naših krajih, in nekatere manj fantastične, kot so naprimer občasno moteno delovanje nekaterih satelitov.

Space.com poročajo, da smo bili včeraj spet priče trem veličastnim erupcijam na Soncu, tako da se je njihovo skupno število dviginilo že na devet v zadnjih dveh tednih, česar znanstveniki ne pomnijo. Močna Sončeva aktivnost se bo v prihodnjih dneh nadaljevala, tako da se ponoči le kdaj uzrite v...

Slashdot - Po odzivu na novico Ali se SETI seli na Luno mislim, da marsikaterega izmed vas zanima tudi vesoljska tematika. Zato sem sklenil, da bom med svoje novice o računalništvu včasih vgradil kakšno zanimivost iz tega z računalniki ne ravno najbolj povezanega področja. Tokrat sem se odločil, da vam poročam o novici, kako naj bi Sonce v prihodnjih nekaj milijardah zaradi širjenja pogoltnilo Zemljo. To je bil do nedavnega zakon o prihodnosti Zemlje, potem pa so astrofiziki na Sussex University odkrili napako v računu. Po njihovih podatkih znanstveniki pri prvotnem računanju niso upoštevali dejstva, da bo Sonce z večanjem postopoma izgubljalo prvotno gravitacijsko silo. Sonce naj bi zaenkrat imelo dovolj materiala za jedrske reakcije še približno 7.5 milijarde let. Približno 7.7 milijarde let od sedaj pa se bo povečalo za 120 krat in pogoltnilo planeta Merkur in Venero. Zemlja se bo po izračunih obdržala. Kljub obetavnim napovedim, pa bo življenje približno 5.7 milijarde let od danes naprej...