Slo-Tech - Na današnji dan pred 10 leti, 15. januarja 2001, se je na spletu pojavila nova spletna stran. Gola in pusta od začetka se je Wikipedija sčasoma oblekla in olistala. Danes gre za eno največjih in najbolj znanih spletnih strani na internetu in najpogosteje uporabljano spletno enciklopedijo. Ima 17 milijonov člankov v 276 jezikih, čeprav je v nekaj jezikih člankov res samo za vzorec.

Angleška verzija ima več kot tri milijone in pol člankov, sledijo pa ji nemška (1,2 milijona), francoska (1,1 milijona), poljska (766 tisoč), italijanska (763 tisoč), japonska (727 tisoč), španska (701 tisoč), portugalska (667 tisoč), nizozemska (665 tisoč) in ruska (649 tisoč) inačica, ki tvorijo tako...

HotHardware - Wikipedija je dandanes nedvomno eno izmed pomembnejših spletnih mest, saj je prava zakladnica znanja in informacij, tudi če le-te niso popolnoma pravilne. K popularnosti nedvomno veliko pripomore tudi enostavno iskanje po zbirki informacij in znotraj članka, kar seveda ne velja za papirnate enciklopedije z njihovimi kazali.

A če je spletna Wikipedija dodobra konkurirala (in premagala) papirnate izdaje, se jim zdaj pridružuje. Hčerinsko podjetje, PediaPress, bo namreč prodajalo knjige, v katerih bodo natisnjeni članki z angleške Wikipedije, ki vsebuje prek 3 milijone člankov. Možnost naročila se nahaja v levem meniju ob članku, skupaj z opcijo prenosa datoteke PDF oz. možnostjo tiskanja članka. Sprva bodo ponujali le knjige z mehko...

Slashdot - Nemška verzija Wikipedije, ki je za angleško takoj na drugem mestu po obsegu, je dosegla mejo milijona člankov. Mejo pol milijona člankov so dosegli pred točno dvema letoma. Milijonti članek govori o ameriškem botaniku Ernieju Wassonu. Angleška sestra ima 3,1 milijona člankov, slovenska 83 tisoč, skupno število pa je še z ostalimi članki v 240 drugih jezikih 14 milijonov.

Kakšno pot je Wikipedija prehodila v osmih letih, pa lepo kaže tudi prvi članek na nemški Wikipediji. Prvi članek (o reakciji s PCR) se je v tem času razvil iz prevoda navodil za izvedbo reakcije v pregleden enciklopedični prispevek.

Nemška Wikipedija je, tudi zaradi strožje politike, po mnenju ustanovitelja celo boljša od angleške. Nemci so tudi prvi uvedli...

The New York Times - Polbrata Wolfgang Werlé in Manfred Lauber sta leta 1990 ubila nemškega igralca Walterja Sedlmayrja, za kar sta bila tri leta pozneje obsojena na dosmrtno ječo. Avgusta 2007 oz. januarja 2008 so ju pogojno izpustili iz zapora, s čimer sta po nemškem tolmačenju odplačala svoj dolg do družbe. Nemška zakonodaja tudi obsojenim zločincem, ki so svojo kazen odslužili, priznava vse pravice s področja zasebnosti, k čemur sodi tudi prepoved omenjanja z imenom in priimkom.

Izpuščena sta najela odvetnika Alexandra H. Stoppa, ki od nemških medijev zahteva izbris vseh omemb obtoženih s spletnih stranih. Podobno je zahteval tudi od Wikipedije, ki je s svojih nemških strani pobrisala imeni. Angleška različica Wikipedije pa imen noče umakniti, pri čemer se sklicuje na ameriški prvi amandma, ki zagotavlja pravico svobodnega govora. Floyd Abrams, ugledni ameriški odvetnik, pravi, da prvi amandma ščiti tudi omenjeni članek, zato ni nobenega razloga za cenzuro.

Lauber je sicer zaradi neodgovora dobil...

The New York Times - Wikipedija je vsak dan manj prosta enciklopedija, saj je vsled vandalizma uporabnikov primorana uvajati nove in nove metode omejevanja urejanja. Najnovejši prijem se nanaša na članke o živih osebah, ki so pogosto tarče nepridipravov. Ti članki bodo odslej moderirani - to pomeni, da bo vsako spremembo moral potrditi zaupanja vreden uporabnik, preden bo našla pot na glavno stran. Do takrat bo na ogled stara revizija.

Flagged Revisions, kot se imenuje ta novotarija, je na nemški Wikipediji že nekaj časa stalnica, sedaj pa se je prebila še v elitno (z največ članki) angleško verzijo. Nekateri vidijo v tem prečkanje psihološkega Rubikona, saj se s tem uporabniki Wikipedije pravnoformalno razdelijo na dve kasti - zaupanja vredne in ostale. Res je, da je bilo že doslej moč za nek čas zakleniti članke o ljudeh na tapeti, kjer so vandali prepogosto izkazovali svoje nestrinjanje z maličenjem članka, a to so bili individualni primeri. Nova ureditev to stanje generalizira.

Guardian - Wikipedija je po osmih letih presegla 3 milijone člankov v angleščini. Tri-milijonti članek govori o norveški igralki Beate Eriksen, ki igra v lokalni žajfnici. Pri tokratnem dosežku ni bilo opaziti hudega pompa, saj je na prvi strani Wikipedije objavljeno le obvestilo, da so dosegli številko treh milijonov ter da se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali k dosežku. Za to je bilo potrebnih približno 10 milijonov uporabnikov, ki so ustvarili 17 milijonov strani, članke pa so uredili kar 326-milijonkrat. Člankov je veliko tudi v drugih jezikih, a jasno precej manj. Nemški oddelek se pospešeno približuje mejniku enega milijona člankov, Francozi lahko preberejo približno 800.000 različnih vnosov, Japonci, Poljaki in Italijani pa okrog 600.000.

Rast števila člankov se je očitno umirila po eksploziji med letoma 2004 in 2007. V osmih letih jasno ni šlo tudi brez incidentov, v katerih so Wikipedio obtoževali, da gosti otroško pornografijo, da ni dovolj točna ter da članke urejajo politiki in...

Heise - Ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedije Jimmy Wales je dejal, da je po njegovem mnenju nemška različica Wikipedije točnejša od angleške. Ali v njegovih besedah, "da ima višjo kakovost". Pojasnil je, da imajo tovrstni spletni projekti težave z zagotavljanjem točnosti informacij, zaradi česar želi k sodelovanju vzpodbuditi več akademikov. Zakaj točno je nemška verzija boljša, ni pojasnil, lahko pa sklepamo, da je nemščina le bolj eksotičen jezik od angleščine, tako da po njej ne more packati poldruga milijarda ljudi, marveč le slabih 200 milijonov, od katerih jih je polovica pedantnih Nemcev.

Nemška Wikipedija je s približnom milijonom člankov na drugem mestu za angleško po obsegu (2,8 milijona), skupno pa je v Wikipediji že 250 različnih jezikov - res, v nakaterih je zgolj tuintam kakšen članek. Za primerjavo, slovenska ima 74 tisoč prispevkov. Na re:publici je Wales odgovarjal tudi na očitke blogerjev, da velika podjetja prirejajo članke v svojo korist. Dejal je, da imajo...

Heise - Deutsche Fotothek vsebuje več kot dva milijona dokumentov in je univerzalni arhiv za zgodovino umetnosti in kulture Saške deželne knjižnice. Včeraj so storili lepo gesto in objavili podatek, da so fundaciji Wikimedia Deutschland, pod katero okrilje sodi tudi nemška Wikipedija, dovolili rabo 250.000 slik iz njihovih arhivov. Več podatkov o podpisani pogodbi bo znanih prihodnji teden. To ni prva taka poteza v Nemčiji, saj je že konec lanskega leta Nemški zvezni arhiv storil podobno s 100.000 slikami iz svojih katakomb, še prej pa je Wikipediji dovoljenje za uporabo njihovih slik dala revija LIFE.

Slashdot - Po tem, ko je Nemčija prostovoljno javnosti prispevala seznam IP naslovov svoje tajne službe, je po zadnji odločitvi Nemški zvezni arhiv Wikipediji predal v uporabo arhiv 100.000 slik iz obdobja od leta 1860 naprej.

Glede na to, da je Wikipedia pred časom dobila pravice za uporabo arhiva revije LIFE, je to drugi največji prispevek doslej. In dober izgled za spletno skupnost.

Wikipedia - Če ste med vikendom slučajno poskušali priti na spletno stran nemške Wikipedije, vas je na njej pričakalo obvestilo, da je na podlagi sodne odredbe stran začasno nedostopna. Povod je bil članek o nemškem poslancu Lutzu Heilmannu, v katerem je bilo tudi nekaj besed o njegovem delu za Stasi. To je gospoda tako razhudilo, da je v četrtek na deželnem sodišču v Lübecku dosegel prepoved preusmeritve z domene wikipedia.de, ki jo je registrirala Wikpedijina nemška podružnica, na domeno de.wikipedia.org, na kateri se nahaja nemška vsebina, dokler sporna vsebina ni odstranjena. Gospod se je vendarle spametoval, ali pa le ohladil, in dejal, da bo odredbo umaknil. Nekaj mu vseeno uspelo - njegova biografija je postala najbolj bran članek v zadnjih dneh.

Slashdot - Urejevalci angleškega dela največje enciklopedije Wikipedija so sporočili, da jim je predvčerajšnjim uspelo ustvariti članek, ki je pomenil pomembno prelomnico -- bil je namreč milijonti v bazi. Članek govori o železniški postaji Jordanhill v Glasgowu na Škotskem, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je nekemu madžarskemu uporabniku uspelo že davnega novembra 2004 napovedati, da bo ta prelomnica nastopila 1. marca letos. V celoti obsega Wikipedija 3,38 milijona člankov, od tega je slovenskih približno 24 tisoč. Novico smo našli na Slashdotu.

Digit Life - Zanje čase se govori samo še o tem procesorju: ali bo dober, ali bo slab, kakšne bodo specifikacije, pri kateri frekvenci bo izdan prvi iz serije itd... Na večino od teh vprašanj že vemo odgovor, manjkala je samo še stran z podrobno razloženo zgodovino vseh Intelovih procesorjev ter zelo podrobno primerjavo P4 s prejšnjimi serijami procesorjev. Tudi ta stran se je pojavila na Digit Lifeu. Tu so v dveh zelo obsežnih člankih predstavili in razložili vse, kar bi vas utegnilo zanimati. Seveda na čisto vsa vprašanja niso mogli odgovoriti, ker Intel ne bo izdal čisto vseh specifikacij do dvajsetega tega meseca. Članek je zelo poučen in zanimiv ter se, za razliko od veliko večih člankov na spletu, nanaša samo na dejstva iz dokumentacij ter se ne ozira na "trače". Članek si oglejte na tej strani.

Jaz - Tako, objavili smo prvi članek v seriji ( upajmo [:D]) o tehnologijah, povezanih z grafičnimi karticami. Avtor tega mojstrskega dela je Senitel, naš lokalni guru za grafiko in programiranje. Če vas torej zanima, kaj sploh pomenijo vsi ti izrazi, s katerimi vas bombardirajo proizvajalci grafičnih kartic, si le oglejte njegov članek. Govori o precej vroči tehnologiji senčenja, ki bo menda povsem spremenila računalniško grafiko in jo približala tisti, ki jo vidimo na filmskem platnu!