Slo-Tech - V Bletchley Parku v Veliki Britaniji se je končal prvi mednarodni vrh o varnosti umetne inteligence (AI Safety Summit), na katerem je sodelovalo 28 držav. Države so vrh sklenile s sprejetjem deklaracije o razvoju tehnologije v prid človeštva na zaupanja vreden in odgovoren način. Deklaracijo so podpisale tudi ZDA, EU, Kitajska, Velika Britanija, Brazilija, Indija in Saudova Arabija. Dvodnevni dogodek je gostil britanski premier Rishi Sunak.

Bletchleyska deklaracija prepoznava možnost, da bi napredna umetna inteligenca povzročila resno, lahko celo katastrofalno škodo. Tveganja najlaže obvladujemo z mednarodnim sodelovanjem, zato pa je potrebna tudi regulacija. Medtem ko se države niso strinjale, v kolikšnem obsegu je regulacija potrebna, se strinjajo, da brez nje ne bo šlo. Evropska unija je na tem področju vodilna, saj bo v EU regulirana prek krovnega zakona. Tudi ZDA se pomikajo v to smer, potem ko je ta teden predsednik podpisal izvršni ukaz o regulaciji umetne inteligence.

...

Slo-Tech - V bazah znanih ranljivosti od minulega tedna najdemo vnos CVE-2021-32471, ki je postavil rekord za najstarejšo odkrito ranljivost. Švedski raziskovalec Pontus Johnson s Kraljevega inštituta za tehnologijo (KTH) v Stockholmu je odkril ranljivost v implementaciji Turingovega stroja iz leta 1967 Marvina Minskega. To predstavlja najstarejšo odkrito ranljivost, saj tiči v 54 let starem "programu".

Rekord je seveda bolj zanimivost kot kaj praktično uporabnega, saj te implementacije univerzalnega Turingovega stroja v praksi nikjer ne uporabljamo. Turingov stroj je algoritemska posplošitev, abstraktni sistem, ki ne obstaja. Zamislil si ga je britanski matematik Alan Turing leta 1936 in predstavlja (neizvedljiv) model do skrajnosti poenostavljenega računalnika z neskončnim spominom, ki zmore računati. S Turingovim strojem lahko simuliramo vsak (končni) računski algoritem.

Marvin Minskys, ki velja za pionirja umetne inteligence, je leta 1967 objavil znamenito knjigo Computation: Finite and...

Slo-Tech - Prve ponudbe kriptovalut (initial coin offering ali ICO) postajajo čedalje pogostejši način financiranja mladih zagonskih podjetij (start-upov), ki se na ta način izognejo vsej regulaciji in papirologiji, ki sta povezani s klasičnim zbiranjem denarja s prodajo delnic. Toda zaradi svoje narave kriptovalute predstavljajo nevarnost, ko gre kaj narobe in transakcij ni mogoče razveljaviti. Letos so z ICO zbrali že 1,2 milijarde dolarjev. Mlado podjetje Enigma, ki so ga ustanovili diplomanti MIT-a in se ukvarja z razvojem varnih rešitev za finančne...

Slo-Tech - Minuli teden je računalnik domnevno prestal Turingov test, kar se še ni zgodilo nikoli. Ker omenjeni test preverja, ali je računalnik zmožen inteligentnega človeškega vedenja, smo se vprašali, kaj to pomeni. Teden dni pozneje se zdi, da Turingov test v resnici še vedno ostaja nepremagana ovira.

Debat o (umetni) inteligenci je bilo že cel kup, enoznačnega odgovora pa ni. Tudi človeški možgani, ki so neizpodbitno zmožni inteligentnega razmišljanja in vedenja, so polni skrivnosti. Tak simpatičen argument je kitajska soba, kjer v miselnem preizkusu v sobo postavimo človeka, ki nima pojma o kitajščini. V njegovem maternem jeziku mu damo navodila, kako naj se odzove na posamezna navodila v kitajščini. Kitajsko govoreči preizkuševalec, ki mu bo pod vrati v sobo...

Slo-Tech - Britanska kraljica Elizabeta II. je danes pomilostila Alana Turinga, očeta modernega računalništva in kriptografije, ki je bil obsojen zaradi velike nespodobnosti. Turing je bil eden ključnih mož pri britanski zmagi v drugi svetovni vojni, saj je skupaj s sodelavci v Bletchley Parku razbil nemško šifrirno napravo Enigma. V zasebnem življenju Turing ni imel sreče, saj je bila tedaj v Veliki Britaniji homoseksualnost kazniva, zaradi česar je bil Turing obsojen. Po obsodbi je bil leto dni na...

Telegraph News - Britanska kraljica je v petek obiskala Bletchley Park, kjer so v drugi svetovni vojni delali britanski kriptoanalitiki, med njimi naprimer Alan Turing, danes pa tam stoji Nacionalni muzej računalništva. Med svojim prvim obiskom tega kraja je kraljica pohvalila delo zaposlenih danes in med drugo svetovno vojno ter se jim v imenu Združenega kraljestva zahvalila. Hkrati pa je razpisala tudi tekmovanje v razbijanju šifer za otroke, kar bo nas bolj zanimalo.

Britanci so že zdavnaj ugotovili, da je treba mlade motivirati in pritegniti v pomembne discipline in to je eden izmed načinov. V posebej pripravljeni zgibanki je šest nalog in eno vprašanje, ki so šifrirani. Izziv je namenjen vsem, še posebej pa rešitve...

The New York Times - Clay Mathematics Institute of Cambridge iz Massachusettsa je na prelomu tisočletja razpisal nagrado milijon dolarjev za rešitev vsakega izmed sedmih največjih nerešenih (poimenovanih milenijski) problemov v matematiki. Ti so Swinnerton-Dyerjeva domneva, Hodgeova domneva, Navier-Stokesove enačbe, problem P = NP, Riemannova hipoteza, Yang-Millsova teorija in Poincaréjeva domneva. Slednjo je leta 1904 postavil francoski matematik Henri Poincaré in predstavlja topološki problem. V topologiji velja, da je 2-sfera enostavno povezano območje, kar pomeni, da je povezano s potmi in da lahko...

Heise - Pred točno sto leti, 14. septembra 1909, sta nemška kemika Fritz Haber in Carl Bosch, vložila zahtevek za podelitev patenta za pridobivanje amoniaka po postopku, ki se danes imenuje Haber-Boschev postopek. Gre za izjemno pomemben postopek, ki je revolucioniral pripravljanje gnojil in pridobivanje razstreliv. Prve korake na tem področju je napravil Haber, BASF pa je postopek kupil in dodelil Boschu, ki ga je priredil za masovno proizvodnjo.

Narava je namreč z dušikom še enkrat več pokazala svoj smisel za ironijo. Ta nereaktiven element je neobhodno potreben za uspevanje rastlin, naša atmosfera sestoji iz 80 odstotkov dušika, a ga v elementarni obliki...

Slo-Tech - Alan Turing je človek, ki bi ga morali dobro poznati vsi računalničarji, zaradi njegove vloge za tok moderne zgodovine v drugi svetovni vojni pa vsaj prepoznavanje njegovega imena sodi v splošno izobrazbo. Rodil se je v Londonu leta 1912. Že zgodaj v šoli so opazili njegovo nadarjenost za matematiko in znanost, a v elitni zasebni šoli Sherborne School v Dorsetu z njegovimi enostranskimi interesi niso bili najbolj zadovoljni, saj je zapostavljal klasična...

Slashdot - Razvijalci iz Rensselaer-jevega politehničnega inštituta so v svet Second Life-a poslali Eddie-ja, umetno-inteligenčnega avatarja ki bi se naj obnašal kot štiriletni otrok in pokazal štiriletniku primerne sposobnosti prepričanj, sklepanj in obnašanje skladno z teorijo uma. To pomeni da naj bi bil sposoben razumeti, predvidevati in se odzivati na reakcije ne samo drugih UI agentov, pač pa tudi ljudi s katerimi bo morda nekega dne komuniciral tudi v realnejših okoljih.



Ko bo Eddie oktobra 2008 podvržen omejenemu Turingovemu testu se bo za svoje delovanje zanašal na program Rascals (Rensselaer Advanced Synthetic Architecture for Living Systems), katerega jedro je osnovano na teoremskem dokaznem pogonu, ki vsako dejanje prevede na oz. dokaže s teoremom po ocenitvi...

Slo-Tech - Letalo strmoglavi na samotnem otoku, daleč od prometnih ladijskih poti. Preživeli se morajo znajti sami, saj v letalskih razbitinah ne najdejo prav dosti uporabnega. Otok se zdi prijazen in neobljuden, a v grozečih nočnih sencah nekdo že kmalu opazi "pošast". Med prebivalci otoka se vse bolj izražajo njihove osebnostne razlike, razvijejo se boj za prevlado, hrano in vodo, življenje preživelih začnejo greniti nesložnosti in spletke. Postopoma se razdelijo na dve skupini, odnosi se vse bolj zaostrujejo, kmalu pade prva žrtev.

Če bi začeli v domačih branjih predstavljati tudi filme in nanizanke, bi lahko kdo upravičeno pomislil, da opisujemo znano ameriško televizijsko nanizanko Lost. Vendar pa je zelo podoben zaplet (preživelih na samotnem otoku) že leta 1954 uporabil britanski pisatelj William Golding v svojem najbolj znanem romanu Gospodar muh. V glavne vloge je postavil 6-12 let stare dečke, ki naj bi jih med drugo svetovno vojno hoteli njihovi starši nekam evakuirati (kritiki...

Slo-Tech - Kahn, David. 1973. The Codebreakers. New York: The New American Library.

Ko je David Kahn leta 1967 objavil knjigo The Codebreakers, je knjiga v trenutku postala uspešnica, še danes pa velja za klasično delo na področju kriptografije. Kahn v knjigi ni opisoval kakšnih novosti na področju kriptografije, pač pa gre za delo, ki temeljito opisuje zgodovino...

Slo-Tech - V četrtek, 5. maja, vas ob 20.00 vabimo v Kiberpipo na otvoritev instalacije Turing train terminal.

Modeli železnic obstajajo že skoraj tako dolgo kot njihovi arhetipi, razviti za potrebe prometa, transporta in trgovanja. Ekonomija in trgovina sta tudi glavna podležeča motiva za razvoj računalnikov, računal in umetnih možganov.

Turingov železniški terminal slepo verjame v zgodnjezgodovinsko napačno izračunavo, da “...bodo računalniki v prihodnje sestavljeni iz 1000 elektronk in tehtali tono in pol.” (Popular Mechanics, marec 1949). Sestavlja ga nekaj tisoč ton jekla, pomanjšanega v računajočo protezo. Operacijski sistem tega spominskega črva je ultimativni univerzalni računalnik,...

The inquirer - ... med drugo svetovno vojno, kajpak? The Inquirer poroča, da je švicarsko sodišče dalo zeleno luč Romom, da tožijo IBM zaradi domnevnega sodelovanja z nacistično vlado med drugo svetovno vojno, medtem ko se sodišče nižje stopnje lani ni moglo odločiti. Zakaj, povprašate? Med drugo svetovno vojno je imel IBM sedež v Ženevi, kjer so, čeprav naj bi vedeli, kaj se dogajali v taboriščih, z nacisti sodelovali in jim priskrbeli luknjane kartice, ki naj bi jim olajšale pobijanje. Če bo iz vsega skupaj sploh kaj, bomo videli. The Inquirer.

Slo-Tech - Igričarska tema, ki je krst doživela pred kakim mescem in pol, je osvežena. Tokrat si poljubček zasluži ali3n, ki se je potrudil in za vas opisal IL-2 Sturmovik: Forgotten Battles, letalsko simulacijo na temo druge svetovne vojne, ki jo je izdelal ruski studio Maddox games. Na našem forumu je precej popularna, zato čimprej preberite nov opis.

Slashdot - Ob proslavljanju svoje 75-letnice uredništvo BusinessWeeka objavlja serijo člankov, posvečeno največjim imenom računalniškega in na sploh tehnološkega napredka. Tokrat so objavili kratko življenjsko zgodbo Alana M. Turinga, matematika iz univerze Cambridge, ki je izumil koncept programske opreme. Zanimivo branje, ki na kratko predstavlja njegovo zasebno življenje in seveda začetke računalniškega programja. Klik!

Slashdot - Astrofizika Lawrence Krauss in Glenn Starkman sta nedavno spisala ljubek člančič, v katerem omejita izračunljivost v našem vesolju. Torej količino koherentne informacije, ki lahko soobstaja za poljubnega opazovalca. Izračunljivost je eno ključnih vprašanj informacijske fizike, zato to seveda ni prva tovrstna ocena, je pa najbolj radikalna doslej. Kot ostale je sicer posledica globalnega dogodkovnega horizonta, a nam kljub temu obljublja drastično manj bitov kot naprimer Hawking-Beckensteinova entropija. Veljavnost Moorovega zakona tako omeji na približno 600 let za poljubno tehnološko civilizacijo neglede na nje fizikalne predispozicije.