Slo-Tech - Fuzijski reaktor JET (Joint European Torus) blizu britanskega Oxforda je danes podrl lasten 24 let star rekord v količini pridobljene energije pri nadzorovani fuziji atomov. V petih sekundah so pridobili 59 MJ energije, kar bi lahko v tem času pokrivalo energijske potrebe 35.000 gospodinjstev (prejšnji rekord je znašal 21,7 MJ). JET, ki je postavil tudi prejšnji rekord, je konzorcij EU, Velike Britanije, Švice in Ukrajine, ki od leta 1978 deluje kot najmočnejši operativen tokamak. Gre za enega izmed klasičnih dizajnov fuzijskih reaktorjev, v katerem se devterij in tritij zlivata v helij. Glavna prednost fuzijskih reaktorjev je varnost, saj reakcija ne more pobegniti, kot je to v jedrskih reaktorjih, hkrati pa so produkti reakcije neškodljive neradioaktivne snovi. Rekord iz leta 1997 je sicer dosegel višjo konično moč, ki je trajala le drobec sekunde, v povprečju pa dvakrat nižjo.

Fuzijo intenzivno raziskujejo že več desetletij, saj si od nje obetamo varen, poceni in obilen vir...

Slo-Tech - Kitajski fuzijski reaktor tipa superprevodni tokamak EAST je presegel lanski rekord in za 1056 sekund dosegel temperaturo 70.000.000 °C, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. Lani je nekoliko višjo temperaturo 120.000.000 °C ohranjal 101 sekundo. Za krajši čas, slabih 20 sekund, je tedaj zmogel celo 160.000.000 °C. Za uspešno fuzijo bomo seveda potrebovali oboje: visoke temperature in dolge življenjske dobe.

EAST stoji v Inštitutu za fiziko Hefei in predstavlja enega izmed treh najpomembnejših kitajskih reaktorjev za proučevanje te vrste pridobivanja energije. Tako visoke temperature so potrebne, da lahko dosežemo zlivanje (fuzijo) lahkih atomskih jeder v težja. Takšna jedrska reakcija je zelo eksotermna, saj so mase nastalih atomov malenkostno manjše od reaktantov; razlika se po Einsteinovi enačbi pretvori v energijo. Pri zlivanju lahkih neškodljivih jeder nastajajo težja jedra, ki so še vedno neškodljiva, zategadelj postopek ne proizvaja odpadkov. Fuzija v naravi poteka le v...

Slo-Tech - Bilo je le vprašanje časa, kdaj se bodo tehnološki giganti podali na področje mask. Prvi je to storil LG, ki je predstavil aktivno masko z baterijo, ki jo je poimenoval PuriCare Wearable Air Purifier. Čeprav nikjer uradno ne omenja covida-19, je vsem jasno, da jih je prav epidemija vzpodbudila k pripravi tega izdelka. LG je sicer predstavil cel kup fotografij, tehničnih podrobnosti pa kaj dosti ni.

Povedali so, da ima maska baterijo s kapaciteto 820 mAh, ki poganja ventilatorje v notranjosti. Ti naj bi se avtomatično prilagajali frekvenci dihanja, tako da se hitreje vrtijo ob vdihu in počasneje ob izdihu. Maska v počasnem načinu deluje osem ur, v intenzivnem pa dve uri. LG tako masko reklamira kot masko za dihanje brez naprezanja (effortless breathing). Pri tem so zelo previdni, da nikjer ne govorijo o filtriranju zaščiti, temveč pravijo le, da bo zagotavljala svež čist zrak v zaprtih prostorih in zunaj. V bistvu gre za ventilatorje in filter HEPA. Maska ima UV-LED, ki skrbi za...

Nature - Znanstveniki radi tekmujejo in eno izmed zanimivih področij za merjenje moči je priprava črnih pigmentov. V nasprotju z razširjenim prepričanjem je pripraviti resnično črno barvo, ki ne odbila skoraj nič svetlobe, izjemno težko. Raziskovalci iz Saudove Arabije so izdelali material, ki v zelo širokem območju 400-1400 nm absorbira 98-99 odstotkov vpadlih fotonov, kar je približno četrtino bolje od vseh ostalih znanih materialov. O odkritju poročajo v Nature Nanotechnology.

Barve vidimo, ko naše oči zadenejo fotoni različnih valovnih dolžin med 400 in 800 nm. Barve se delijo na monokromatske, ki jih sestavljajo fotoni ene same valovne dolžine, ter polikromatske, ko naše oči zadenejo fotoni različnih valovnih dolžin. Če spekter vsebuje vse valovne dolžine vidne svetlobe, barvo zaznamo belo. In nasprotno, če fotonov skoraj ni, vidimo črno. Črne vidimo snovi, ki...

Hack A Day - Patrick Priebe se je naveličal zgolj gledati znanstvenofantastične filme, kjer se dobri in zli borijo z laserskimi pištolami, zato je sam izdelal svojo. Njegova naredi sam pištola meri 32 cm, tehta 850 gramov in, najpomembneje, sproži megavaten laserski žarek z valovno dolžino 1064 nm (infrardeči del spektra), ki traja 100 ns. Pulz laserske svetlobe se na razdalji tri metre razprši do 5 mm v premeru. Uporabljene so leče BK7 in laser Nd:YAG. Potrebno energijo zanj dostavijo kondenzatorji, ki se v približno štirih sekundah napolnijo iz štirih litij-ionskih baterij 14650. Z enim polnjenjem baterij moč ustreliti petdesetkrat.

Za gradnjo naprave, ki prežge plastiko in tanjše kovine, je Priebe porabil 70 ur. Sedaj gradi drugo, ki bo...

BBC - Slabo leto po objavi teoretičnega članka v Physical Review Letters, v katerem so raziskovalci z Univerze Yale opisali delovanje teoretičnega antilaserja, so ga tudi v praksi zgradili. Skupina znanstvenikov z Yala je namreč predstavila popolni koherentni absorber (coherent perfect absorber), kakor so antilaser poimenovali.

Antilaser absorbira koherentno svetlobo določene valovne dolžine, medtem ko jo laser oddaja. Raziskovalci so infrardeči žarek iz titan-safirjevega laserja razdelili v dva snopa, ki sta po različnih prepotovanih poteh prispela vsak s svoje strani na mikrometer debele silicijeve rezine.

Ob primerni postavitvi je silicij vsrkal vso svetlobo in prejeto energijo oddal kot svetlobo ali električni tok....

Nature - V novi številki revije Nature znanstveniki z Univerze Harvard s sodelavci v članku Programmable nanowire circuits for nanoprocessors pišejo, da so uspešno sestavili mikročip iz samih nanometrskih delcev.

Medtem ko je moderna elektronika narejena z odtiskovanjem vzorcev na "prazne" polprevodniške čipe, so to pot znanstveniki začeli drugače. Iz germanija so izdelali 10 nanometrov široke vodnike, ki so jih nato nanesli na rezino...

PhysOrg.com - Sončne celice tanjše kot valovna dolžina svetlobe imajo ogromen energijski potencial.



Študija je pokazala, da so ultra tanke sončne celice veliko sposobnejše za absorbcijo svetlobe kot mnogo dražje debelejše silicijeve. Gre predvsem za drugačno obnašanje svetlobe pri manjših skalah (nanometerskih). S pravimi izračuni debelosti plasti celic in grobosti površine bi tako lahko ujeli kar do desetkrat več svetlobe kot so sploh mislili, da je mogoče. Z nekaj popravki bo takšen koncept pridobivanja sončne energije lahko kmalu zrel za konkretno uporabo, ki si jo bomo ljudje lahko privoščili.

Ključ do uspeha je sposobnost celic, da zadržijo sončno svetlobo čim dlje, kar omogoča iztisnitev karseda velike količine energije iz nje. To...

X-Bit Labs - Fotolitografija je danes bistven korak v izdelavi polprevodniških čipov. Z ultravijolično svetlobo se skozi maske obseva silicijeve rezine, t.i. waferje, ki so prevlečeni z na UV svetlobo občutljivo plastjo. Med obsevanjem ta plast reagira le na osvetljenih mestih, ki ob jedkanju ostanejo nedotaknjena. Med izdelavo čipa se postopek ponovi večkrat, tja do petdesetkrat pri zahtevnejših čipih.

Težava je, da ima UV svetloba dokaj visoko valovno dolžino, vse do 400 nm. Danes je najbolj pogosta globoka UV svetloba, ki ima valovno dolžino manjšo od 300 nm in ki je v praksi že dosegla valovno dolžino 193 nm. A za vedno zahtevnejše proizvodne procese kmalu tudi to ne bo zadostovalo, pravzaprav pa so zavidanja vredni dosežki na področju optike, ki omogočajo izdelavo približno 4x manjših tranzistorjev od valovne dolžine uporabljene svetlobe.

Preboj na tem področju bo očitno omogočila jedrska fuzija, saj znanstveniki s pomočjo raziskav na področju jedrske fuzije predvidevajo, da bodo uspeli...

X-Bit Labs - Tehnološka partnerja IBM in bivši AMDjev proizvodni del, Global Foundries, sta predstavila materiale in tehnologije, ki bodo potrebni za prehod na 22 nm proizvodni proces. Na simpoziju v japonskem Kyotu je Global Foundries prikazal način, kako EOT* debelino High-K metal tranzistorjev zmanjšati na raven, ki bo zadoščala ne le za 22 nm proizvodni proces, temveč tudi za kasnejše procese. Nova tehnologija bo nadvse primerna za mobilne in prenosne naprave, saj ne pričakujejo težav z uhajanjem toka, ki dvigne porabo čipa, obenem pa bodo lahko uporabljali še nižje napetosti, kar bo porabo še dodatno znižalo.

Napovedi, da se bo Mooreov zakon končal že pri 22 nm, očitno niso prispele na japonsko v tovarne Toshibe, saj se pripravljajo na morebitno proizvodnjo 16 nm tranzistorjev. To bodo dosegli z vnovično vrnitvijo germanija v svet mikroprocesorjev. Slednji je bil že nekaj časa tihi naslednik silicija, kateremu se izteka življenjska doba zaradi hitrega doseganja fizičnih omejitev. Preboj,...

Expreview.com - Po ATIjevem 40 nm RV740 čipu naj bi podoben korak naredila tudi nVidia in pred izidom nove generacije, GT300, preizkusila nov proizvodni proces. Novo jedro s kodnim imenom GT218 bo del nižjega dela nVidiine ponudbe, kartice osnovane okrog njega pa bodo na štiriplastnem tiskanem vezju imele pricinjenih 512 MB GDDR3 pomnilnika s frekvenco 1600 MHz in 64 bitnim pomnilniškim vodilom. Jedro z 32 stream procesorji, ki bo podpiralo DirectX 10, bo teklo pri 550 MHz, senčilniki pa pri 1375 MHz. Cenovno zelo ugodna kartica bo žal namenjena le velikim proizvajalcem računalnikov za predsestavljene sisteme, na prostem trgu pa bo njen rang še vedno zastopal dvojec GeForce 9400 in 9500. Mimogrede velja...

bit-tech.net - Znano je, da TSMC nima najbolj zelenih proizvodnih številk pri 40 nm proizvodnem procesu, ki ga trenutno uporabljajo za RV740 jedro, srce ATIjevega Radeon HD 4770. Kako klavrno je stanje, povejo številke, ki so jih izbrskali na bit-tech.net. Prek virov blizu AMDja so izvedeli, da naj bi bilo k partnerskim izdelovalcem razposlanih le 40.000 čipov, od vseh proizvedenih pa naj bi bilo delujočih oz. dovolj sposobnih za nadaljnjo uporabo le okrog 20 % čipov. Slednje naj bi TSMC rešil z revizijo proizvodnega procesa, a naj bi ta v proizvodnjo prišla šele kasneje v tej četrtini leta, kar pomeni, da večjega števila Radeonov 4770 na trgu ne bo še kar nekaj časa,...

New Scientist - Sicer nisem kvantni fizik in nikakršen znalec, toda tole je tudi zame zelo zanimivo.

Erwin Altewischer in njegova ekipa na univerzi Leiden na Norveškem so ugotovili, da kvantno povezani fotoni v parih lahko prehajajo tudi skozi kovino, ne da bi pri tem bila povezava prekinjena in brez ločitve fotonov. Še pred kratkim časom so mislili, da se povezava pri prehodu prekine in da so vezi veliko bolj šibke kot so se izkazale kasneje.

Pare fotonov so pošiljali skozi tanko plast zlata. To zlato je bilo dovolj debelo, da skozi ni prepuščalo svetlobe. Imelo je luknje velikosti 200 nanometrov, kar je premalo za valovno razliko svetlobe. Kako so potem fotoni "gradniki svetlobe" lahko šli skozi boste vprašali? Ko je fotonski par zadel ob zlato so se proizvedli plazmoni, ki so se lahko stisnili skozi luknjice in na drug strani zopet ojačali in oddali fotone, ki pa so bili na začudenje in veselje znanstvenikov še vedno povezani. Kaj jim to odkritje pomeni verjetno še dolgo ne bomo izvedeli, vemo...

Slo-Tech - Novico nam je poslal danes hiper-pridno-aktivni Žiga Dolhar.

No, verjetno bodo res - čez približno 15 let, kakor IBMjevi strokovnjaki napovedujejo prve izdelke. Karbonovi atomi, 100.000-krat manjši od človeškega lasu, bodo po besedah Velikega modrega nasledile silicij, ko s slednjim ne bo več moč izdelovati manjših tranzistorjev. V laboratoriju jim je že uspelo narediti prvo polje iz t.i. "nanotub" (boljšega prevoda žal ne poznam), ki je imitiralo vrata "NOT" ter, seveda, delovalo. Po besedah strokovnjakov so hitrejši, manjši, se manj grejejo ter porabijo manj energije (že slišim overclockarje tam zadaj... proizvajalci hladilnikov pa v jok :]) Pri IBMju pričakujejo da bodo z uporabo karbonovih molekul lahko sledili Moorovemu zakonu (zgolj za novince: ustanovitelj Intela, Gordon Moore, je petinšestdesetega napovedal, da se bo zmogljivost (pravzaprav število tranzistorjev) procesorjev podvojila na vsakih 18 mesecev), ki pa že nekaj časa ne velja več. Pričetek temeljitejšega...

Rolo-Tech - Na Rolotech strani si lahko preberete sestavek z imenom "Project 165MHz". Gre za izpolnitev sanj njihovega webmasterja, ki je vedno sanjal o doseganju 160MHz+ zunanjih frekvenc, a mu to prej nikakor ni uspelo. Kako srce parajoče... Kakorkoli, tipo je sedaj dobil odklenjen Pentium3 procesor in končno je lahko izpolnil svoje dolgoletne sanje. Seveda je temu v čast spisal ta članek, v katerem deli nasvete o doseganju takšnih in podobnih rezultatov. Vseeno celotno zadevo vzemite z zadržkom, saj ne boste porebovali 150MHz RAMa, GeForca2 Ultre in odklenjenega Pentiuma3 (ja, tudi ti obstajajo, vendar gre za izredno redke inženirske primerke), le malce sreče. Jaz sem namreč prve primerke Coppermine 500MHz navil na 170MHz FSB, da o zadnjem 200MHz FSB rekordu sploh ne govorim, pa nisem imel nobene posebne opreme...