qz.com - V imenu nacionalne varnosti Kitajska že leta zbira DNK vzorce vseh svojih državljanov, ki bi lahko predstavljali varnostna tveganja. Med več kot 40 milijoni ljudi, ki so jim oblasti že vzele vzorce, so predvsem študenti, migranti in „domači muslimanski separatisti“.

„Masovno zbiranje DNK vzorcev ob skoraj neobstoječem pravnem okviru za zaščito zasebnosti državljanov in nedelujočim pravnim sistemom predstavlja popolno priložnost za masovne zlorabe,“ je DNK bazo Kitajske komentirala lokalna direktorica organizacije Human Rights Watch (HRW) Sophie Richardson. Kot se je slikovito izrazila, Kitajska pomika svoj orvelovski sistem na genetsko raven. Pri HRW tudi opozarjajo, da zaradi velikih pooblastil navadnih policistov že leta beležijo primere zlorabe položaja...

Wired News - Ponarejena elektronika je velik problem, saj je njeno poreklo nemogoče določiti, njena zanesljivost pa je odvisna od sreče. V najboljšem primeru gre za kopije, ki se izven delovnega časa proizvajajo v kitajskih obratih, ki sicer proizvajajo za znane blagovne znamke, v najslabšem primeru pa gre za izdelke, ki z izvirnikom nimajo nič skupnega. Ponaredke, ki so mnogo cenejši od originalov, je lahko prepoznati, dosti teže pa je pri dražjih in bolj dovršenih. Ker so pereč problem tudi v vojski, je Pentagon poiskal možno rešitev, piše Wired.

V vojski je problem zlasti uporaba starih sistemov, za katere je težko najti rezervne dele in dobiti vzdrževanje. Včasih se zato zgodi, da pri raznih posrednikih in preprodajalcih nevede nabavijo ponarejene komponente, ki povzročajo veliko škode. Na...

Wired News - Grafični procesorji, ki so jih dolga leta v popolnost izkoriščali le strogo namensko, torej za izračun in prikazovanje slike, so v zadnjih letih pridobili mnogotera mesta uporabe. Izkazalo se je namreč, da so pri operacijah s števili s plavajočo vejico neprimerno hitrejši in varčnejši od centralnih procesorjev, zato so zasedli nepogrešljiva mesta v superračunalnikih in tudi v manj velikopoteznih aplikacijah prek Nvidine CUDE oziroma AMD-jevega Streama. Tipičen primer je razbijanje kriptografskih gesel, ki na grafičnih procesorjih poteka za več kot velikostni razred hitreje.

Uporaba grafičnih procesorjev za splošno računanje ima tudi raznovrstno uporabo v znanosti....

Slashdot - Raziskovalci iz Severne Karoline so našli način za prisluškovanje pogovorom prek VoIP-storitve Skype, čeprav so ti šifrirani. Skrivnost tiči v izvedbi stiskanja, saj je iz analize paketkov mogoče sklepati na foneme, ki se prenašajo.

Skype za kodiranje govora uporablja CELP (Code-excited linear prediction), kar pozitivno vpliva na količino podatkov, ki jih je treba prenesti po internetu, a po drugi strani omogoča analizo fonemov. Zaradi izvedbe kodiranja in nadaljnjega šifriranja je namreč dolžina paketka korelirana s fonemom, ki se prenaša. Korelacija ni visoka, tako da je problem v...

Slo-Tech - Znano in večkrat videno je, da tehnologiji s časom pada cena. To ne velja le za računalniško tehnologijo, ampak recimo tudi za določanje zaporedja DNK (sekvenciranje). Prva zaporedja baznih parov v DNK smo po astronomski ceni lahko iz kratkih fragmentov brali od leta 1977 naprej, v zadnjih desetih letih pa so tehnike sekvenciranja doživele skokovit napredek. Beremo lahko celotne genome, kar smo storili že za kar precej evkariontov, bakterij in arhej. Z vedno širšo dostopnostjo sekvenciranja DNK se razvija nova industrija, osebna genomika, ki obljublja določitev celotnega zaporedja DNK in zdravstvene analize na podlagi dobljenih podatkov. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez opazne pocenitve...

Ars Technica - Naš genom je prepleten z nešteto kopijami sorazmerno kratkih genskih zaporedij, ki se imenujejo transpozoni. Gre za dele DNK, ki imajo sposobnost premikanja z enega na drugi konec genoma in so za razliko od insercijskih zaporedij dovolj veliki, da imajo običajno poleg zapisa za transpozazo (encim, ki omogoča premikanje po genomu oziroma transpozicijo) še zapis za nek reporterski gen (na primer kak gen laktoznega operona).

Transpozonov v DNK večine živih bitij mrgoli. V koruzi, kjer jih je Barbara McClintock leta 1948 odkrila in za to leta 1983 prejela Nobelovo nagrado, predstavljajo več kot polovico genoma. Tudi v človeku jih je znaten delež, saj se na primer zgolj zaporedje ALU, ki obsega slabih 300 baznih parov, pojavi tudi do milijonkrat. Čeprav so sila uporabni...

Slo-Tech - Človeška DNK sestoji iz približno treh milijard baznih parov, kar bi v računalniški kodi zasedlo približno 700 MB, upoštevaje, da lahko vsak bazni par predstavimo z dvema bitoma (ker imamo le štiri možnosti: deoksiadenozin, deoksicitidin, deoksigvanozin, timidin). Čeprav je več kot 97 odstotkov DNK neuporabne, v preostanku še vedno najdemo zapisanih okrog 25 tisoč genov. Zdi se kar precej za en CD, kamor bi nas lahko uploadali.

Načeloma velja grob približek, da imajo višje razviti organizmi večji genom (bakterija Escherichia coli ima le štiri milijone baznih parov dolgo DNK), a to ni vedno res. Tako ljudje nimamo največjega genoma, ampak ima mnogo rastlin precej obširnejši dedni material. Znanstveniki Jaume...

Schneier.com - Raziskovalci Lesley A. Chesson, Luciano O. Valenzuela, Shannon P. O’Grady, Thure E. Cerling† in James R. Ehleringer iz University of Utah so v reviji The Journal of Agricultural and Food Chemistry objavili zanimiv članek z naslovom Links between Purchase Location and Stable Isotope Ratios of Bottled Water, Soda, and Beer in the United States

Odkrili so namreč, da je s pomočjo ugotavljanja razmerij med naravno prisotnimi izotopi v pitni vodi mogoče ugotoviti lokacijo vodnega vzorca. Tako so uspešno locirali 33 vodnih vzorcev v različnih ameriških mestih.

Raziskovalci ugotavljajo, da bi bilo s pomočjo metode oziroma s pomočjo analize proteinov v laseh, mogoče odkriti gibanje posameznika. Zaužita voda se namreč v telesu porabi pri tvorbi teh proteinov, analiza pa bi lahko pokazala ali se je določen posameznik v določenem obdobju res gibal na območju z danim razmerjem naravno prisotnih izotopov v pitni vodi.

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

Slashdot - Pred davnimi časi, vse od pradavnine, smo imeli ime. Edini podatek, ki nas je identificiral, je bilo osebno ime. To je bilo tako samoumevno, da se še danes nihče ne sprašuje, kako se je Sokrat pisal. Plemiči so šele v 12. stoletju ugotovili, da je fino imeti tudi družinsko ime, ki gre iz generacije v generacijo, in počasi so se začeli uveljavljati priimki. Sprva kot kazalec geografskega porekla ali pa kot patronimični pridevki (tak sistem imajo Islandci še danes, tako da se Olafov sin piše Olafsson, hči pa Olafsdóttir), šele pozneje so se uveljavili družinski priimki - v nekaterih državah šele v 19. stoletju. Od takrat so nas dodobra etikirali še z drugimi številkami, ki nas bolj ali manj enolično identificirajo. Leta 1976...

Slashdot - V začetku tega tedna smo poročali o Microsoftovem orodju za forenzično analizo CAFEE, ki je pobegnilo na splet, kar so izkoristili nadebudni programerji in hitro spisali protistrup z imenom DECAF. Hitro se je namnožil po spletu, danes pa so pisci njegovo delovanje onemogočili. V versko obarvanem in baročno obloženem pojasnilu so zapisali, da je njihov mali projekt DECAF pri kraju. Z njim bi želeli le pokazati, da se vlade ne smejo zanašati le eno forenzično orodje in da potrebujemo boljša.

Kaj pa se lahko iz tega naučijo uporabniki? Predvsem da ne gre slepo verjeti in poganjati vsakega programa, na katerega naletijo na spletu. Delovanje so namreč onemogočili na daljavo, prek spleta. Prav lahko bi (ali pa nemara so) v program podtaknili...

Ars Technica - DNK identifikacija storilcev kaznivih dejanj velja za eno najbolj zanesljivih preiskovalnih metod, a kot kaže temu morda kmalu ne bo več tako. Kot namreč poročajo na Ars Technici, so raziskovalci Dan Frumkin, Adam Wasserstrom, Ariane Davidson in Arnon Grafit pokazali, da je mogoče ponarejati DNK dokaze - in to celo če DNK vzorca žrtvi ponarejanja sploh ne odvzamejo.

Raziskovalci so namreč ugotovili, da je mogoče z relativno standardnimi postopki centrifugiranja iz vzorca krvi ali sline odstraniti DNK pravega storilca. Tak vzorec krvi ali sline nato izgleda kot veljaven biološki vzorec, vendar pa ne vsebuje nobene originalne DNK.

Nato pa so raziskovalci s pomočjo tehnik molekularnega kloniranja uspeli sestaviti umetno DNK s poljubnim genetskim profilom. Tako sestavljeno umetno DNK so nato pomešali z očiščenim biološkim vzorcem in vse skupaj poslali v analizo laboratoriju za forenzične DNK preiskave, ki je kot storilca namišljenega kaznivega dejanja identificiral - žrtev...

ComputerWorld - Pretekli mesec se je na spletu za širšo javnost odprl The Personal Genome Project, ki je sicer prvi vdih življenja doživel lani. Cilj je bil ustvariti podatkovno bazo, v kateri bi bilo javno dostopnih 100.000 genomov različnih ljudi. Sprva so začeli z 10 prostovoljci, katerih slike, anamnezo in druge podatke so postavili na splet. Šlo je za ljudi, ki so vedeli, v kaj se podajajo in da ne morejo pričakovati anonimnosti. Do tega trenutka se je prijavilo 13.000 ljudi, ki so pripravljeni svoj genetski material deliti s širnim svetom.

George Church, vodja iniciative, pravi, da je namen projekta znanstveni srenji ponuditi genetske informacije, ki bodo uporabne za študije dednih bolezni. Sam verjame, da bo čez nekaj let vsakdo imel možnost zapis svojega genoma hraniti v elektronski obliki. Churcheva ekipa si, denimo, s podatki iz projekta pomaga pri raziskavah morfoloških značilnosti ljudi (izgled) in njihovem kodiranju v genih.

Prostovoljci, ki se bodo prijavili k projektu, bodo morali...

Slo-Tech - Evropsko sodišče za človekove pravice je ta teden odločilo, da policija ne sme hraniti DNK profilov, vzorcev prstnih odtisov in vzorcev celic oproščenih oziroma nedolžnih oseb. Gre za primer S. in Marper proti Združenemu kraljestvu.

Prvi pritožnik, S., je bil 19. januarja 2001 (takrat je bil star 11 let) aretiran ter obtožen poskusa ropa. Ob aretaciji mu je policija odvzela prstne odtise in vzorec DNK, 14. junija 2001 pa je bil oproščen vseh obtožb. Kljub temu je policija v svojih bazah obdržala kopije njegovih prstnih odtisov in njegov DNK profil.

Drugi pritožnik, Michael Harper, je bil aretiran 13. marca 2001 zaradi suma nadlegovanja svoje partnerke. Tudi njemu so odvzeli prstne odtise in vzorec DNK. 14. junija 2001 je bil postopek ustavljen, saj sta se partnerko uspela pobotati.

Oba pritožnika, ki sta živela v Sheffieldu v Veliki Britaniji, sta nato od policije zahtevala uničenje kopije njunih prstnih odtisov in njunih DNK profilov, vendar brez uspeha. Še več, glede na...

Slashdot - Sinteza DNK že sama po sebi ni preprost proces, da pa bi DNK uspeli izdelati iz skoraj popolnoma sintetičnih snovi, je bilo do danes nepredstavljivo - a so japonski znanstveniki uspeli premagati tudi to oviro in iz sintetičnih snovi ustvariti zelo stabilno, desnosučno strukturo, ki obeta nove napredke na področju genskih terapij, razvoja na DNK računalnikov in še nešteto drugih futurističnih konceptov.



Stvaritev...

Slo-Tech - Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS) je 16. avgusta na Partnerstvo za razvoj* naslovila pobudo po obravnavi vprašanja glede zakonske ureditve odvzema krvi z namenom DNK vzorčenja vseh državljanov Slovenije.

Po mnenju SNS je razvoj tehnike in znanosti na področju analize človekove DNK prinesel večje možnosti za zdravljenje nekaterih bolezni, za razvoj biotehnologije ter za preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj (DNK kot posameznikov "prstni odtis"). V stranki zato ustanovitev nacionalne zbirke DNK vzorcev označujejo kot nujno.

V predlogu, poslanem na Partnerstvo za razvoj navajajo, da je "uporabnost podatkov, ki nam jih Nacionalna zbirka vzorcev DNA nudi, nedvomno bistveno večja od možnosti zlorabe podatkov in kršenja zasebnosti in pravic posameznika."; Ob tem primeroma navajajo nacionalno zbirko DNK vzorcev, ki jo je vzpostavila Velika Britanija, zbirko DNK vzorcev, ki jo je pripravila Estonija ter zbirko CODIS, ki jo v forenzične namene uporablja ameriški...