Slo-Tech - Pred slabimi petimi leti, junija 2008, je ameriško ministrstvo za energijo v Los Alamos National Laboratoryju v Novi Mehiki začelo uporabljati superračunalnik IBM RoadRunner. Tedaj je bil to najhitrejši superračunalnik na svetu, saj je kot prvi presegel računsko moč enega petaflopsa (10¹⁵ operacij s plavajočo vejico na sekundo). Z njim so računali, kako se stara ameriški jedrski areznal (Stockpile Stewardship Program). RoadRunner je bil tako zmogljiv, da se je na prvem mestu lestvice 500 najhitrejših superračunalnikov obdržal poldrugo leto, še včeraj pa je držal še vedno zelo dobro 22. mesto. Danes pa so RoadRunnerja dokončno ugasnili, da ga razstavijo.

Življenjska doba superračunalnikov je običajno daljša, a RoadRunner se je moral posloviti od življenja zaradi svoje požrešnosti. Bil je energetsko zelo potraten, saj je...

CNet - IBM-ov superračunalnik Watson je od prve najave pred dobrimi šestimi leti pa do danes zaslužen za že kar nekaj uspehov. Februarja je močno odmevala zmaga proti človeku na popularnem (vsaj v čezlužju) TV kvizu Jeopardy, maja pa so ga za nagrado poslali na krajši študij medicine. Zadnja pridobitev je novo obsežno diskovno polje, sestavljeno iz dvesto tisoč klasičnih trdih diskov s skupno kapaciteto 120 petabajtov. Služilo naj bi poganjanju zahtevnih računalniških simulacij vremena in klimatskih sprememb, ki kot vhod zahtevajo veliko količino ažurnih podatkov.

Na diskovju bo nameščen datotečni sistem GPFS (General Parallel File System), ki omogoča hitrejše branje in pisanje z razparceliranjem...

Top 500 - Dvakrat letno, junija in novembra, dobimo osveženo lestvico najhitrejših 500 superračunalnikov. Druga osvežitev leta, ki je pravkar prišla na splet, se od poletne, vsaj glede prvih 5 mest, popolnoma razlikuje. Na prvih dveh mestih sta se zamenjala superračunalnika Jaguar in Roadrunner, na tretje mesto pa se je zavihtela nekoliko počasnejša različica Jaguarja, Kraken iz Univerze v Tennesseeju (oba uporabljata sisteme Cray XT5-HE). Nemški Jugene, osnovan na IBMovem Blue Gene/P sistemu, je zaradi Krakena izgubil eno mesto, medtem ko sta superračunalnika Pleiades in Blue Gene/L izgubila kar dve mesti (zdaj sta 6. in 7.), saj ju je prehitel še kitajski Tianhe-1, ki zaključuje peterico najhitrejših.



Zanimivo je, da ima pri kar štirih od...

CNet - Lestvica najhitrejših 500 superračunalnikov, TOP500, je dobro znana, podobno pa je znano tudi dejstvo, da IBM na njej kraljuje že nekaj let, pravzaprav že od novembrske izdaje iz leta 2004, ko je vrh zavzel prvi Blue Gene/L sistem. A z vedno večjim poudarkom na porabi in varčnosti sistemov zelenemu gibanju ne morejo uiti niti superračunalniki, kjer je prav tako izredno močan IBM. Na lestvici Green500, ki računalnike s seznama TOP500 razvrsti glede na zmogljivost na Watt, je izmed prvih 20 sistemov kar 18 IBMovih. Na prvem mestu je superračunalnik, sestavljen iz BladeCentrov in nastanjen na Interdisciplinarnem Centru za Matematiko in Računsko Modeliranje Univerze v Varšavi. Le ta je s 536 Mflops/W kar 20 % bolj učinkovit od trenutno najhitrejšega sistema, IBMovega RoadRunnerja iz laboratorija v Los Alamosu, ki je s 444 Mflops/W kar četrti na lestvici.

Pri IBMu pravijo, da se zavedajo, da je iz dneva v dan bolj pomembna energetska učinkovitost zmogljivih računalnikov ter da surova...

The Register - Pol leta je naokoli, odkar smo zadnjikrat naredili pregled najhitrejših superračunalnikov na našem planetu, tako da je čas za novega. Včeraj se je v Hamburgu začela konferenca ISC (International Supercomputing Conference), kjer so med drugim predstavili tudi 33. verzijo seznama prvih 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu.

Na prvem mestu ni prišlo do spremembe, saj še vedno vodi IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW. Do spremembe pa je prišlo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel Jugene, ki so ga za nemški Forschungszentrum...

X-Bit Labs - Tehnološka partnerja IBM in bivši AMDjev proizvodni del, Global Foundries, sta predstavila materiale in tehnologije, ki bodo potrebni za prehod na 22 nm proizvodni proces. Na simpoziju v japonskem Kyotu je Global Foundries prikazal način, kako EOT* debelino High-K metal tranzistorjev zmanjšati na raven, ki bo zadoščala ne le za 22 nm proizvodni proces, temveč tudi za kasnejše procese. Nova tehnologija bo nadvse primerna za mobilne in prenosne naprave, saj ne pričakujejo težav z uhajanjem toka, ki dvigne porabo čipa, obenem pa bodo lahko uporabljali še nižje napetosti, kar bo porabo še dodatno znižalo.

Napovedi, da se bo Mooreov zakon končal že pri 22 nm, očitno niso prispele na japonsko v tovarne Toshibe, saj se pripravljajo na morebitno proizvodnjo 16 nm tranzistorjev. To bodo dosegli z vnovično vrnitvijo germanija v svet mikroprocesorjev. Slednji je bil že nekaj časa tihi naslednik silicija, kateremu se izteka življenjska doba zaradi hitrega doseganja fizičnih omejitev. Preboj,...

Slashdot - Starajoče jedrsko orožje je velik problem, če znanstveniki ne smejo izvajati jedrskih poskusov z dejanskim jedrskim orožjem, zato se zadnje čase nadvse radi zatekajo na pomoč k superračunalnikom, ki izvajajo različne simulacije obnašanja starajočega jedrskega orožja in tako odstranijo potrebo po uničevanju tropskih paradižev v Pacifiku.

Da bi si olajšali izvedbo simulacij, se bodo znanstveniki iz Lawrence Livermore National Laboratory leta 2012 lahko zatekli po pomoč k superračunalniku z računsko hitrostjo tudi do 20 petaflopsov, kar bo velikostni red več kot ima hitrost superračunalnik, ki ga trenutno uporabljajo (1,105 petaflopsov). Cena ni znana, bi pa naj imel več kot 1,6 milijona jeder in 1,6 petabajta pomnilnika - kljub temu pa bo 17-krat bolj energetsko učinkovit kot njegov predhodnik BlueGene/L in kar 160-krat bolj učinkovit kot ASC Purple.

Poleg starih jedrskih konic bo Sekvoja, kot je nov superračunalnik imenovan, deležen slave tudi za astronomske in energetske...

TG Daily - Mednarodna lestvica prvih 500 najzmogljivejših superračunalnikov za november 2008, ki je bila v celoti objavljena danes, kaže, da trenutno le dva presegata magično mejo enega petaflopsa. Junija je bil tak sicer le eden. Tokrat že drugič zapored lestvica kaže tudi porabo energije, tako da lahko ocenimo, kateri superračunalnik je najvarčnejši.

Prvo mesto zaseda IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW.

Zanimiva je tudi statistika, saj je med sistemi na seznamu tri četrtine Intelovih, preostali pa so enakomerno porazdeljeni med IBM in AMD. Povezave med podenotami so prek gigabitnega etherneta v 56 odstotkih , 28 odstotkov pa jih uporablja Infiniband, od tega vseh prvih 50 sistemov. Geografsko so na prvem mestu ZDA (58,2 %), sledita Evropa (30,2 %) in Azija (9,4 %). Najzmogljivejši...

Slashdot - Na Japonskem so sestavili MDGrape-3, najzmogljivejši računalnik na svetu, ki premore kar za petaflop računske moči, oziroma kvadrilijon računskih operacij na sekundo. S tem je iz prvega mesta na seznamu 500 najzmogljivejših superračunalnikov izrinil IBM-ov BluGene/L. Obenem japonski MDGrape-3 za doseganje impresivnega rezultata uporablja zgolj 4808 procesorjev v primerjavi z BluGene/L, ki ga poganja 130,000 procesorjev.

Razvoj japonskega MDGrape-3 je trajal 4 leta, stal pa zgolj 9 milijonov ameriških dolarjev. Procesorske enote je izdelal Hitachi, s svojimi izdelki je sodeloval Intel (DC Xeoni) in pa SGI (povezave in ostala strojna oprema). Cena procesorske zmogljivost se je ustavila pri zgolj 15 dolarjih na gigaflop. Za primerjavo - cena gigaflopa znaša pri BlueGene/L 140 dolarjev in pri Earth Simulatorju kar 8,000 dolarjev, v začetku 90-ih let 20. stoletja pa je stal gigaflop okoli milijona dolarjev. Računalnik se bo uporabljal predvsem za preučevanje vedenja proteinov pri...

SiliconValley.com - Podjetje IBM je oz. bo danes naznanilo rojstvo novega superračunalnika. Nova naprava z imenom Watson Blue Gene system je bila zgrajena v rekordnih dveh mesecih, uporabljalo pa jo bo 3.000 raziskovalcev v IBM-ovem Thomas Watson Research Center.

Maksimalna procesorska moč Watson Blue Gene je 115 teraflopov, kar pomeni 115 bilijonov kalkulacij na sekundo, njegova konstantna zmogljivost pa je 91,29 milijarde operacij na sekundo. Ti podatki postavljajo novonastali superračunalnik takoj za IBM-ov najzmogljivejši izdelek Blue Gene (maksimalno 135 bilijonov kalkulacij na sekundo), ki ga uporabljajo v Lawrence Livermore Laboratory.

Oba superračunalnika sta zgrajena modularno. Tako je sistem Watson sestavljen iz 20 modulov, v vsakem pa je po 2.000 PowerPC procesorjev. Kljub temu da so pri izgradnji uporabili nizkoporabniška vezja, naj bi Watson Blue Gene letno porabil za kar 400 do 500 tisoč dolarjev električne energije.

Če želite imeti omenjeni sistem doma, vam ga pri IBM izdelajo...

Google News - Že ptičke na drevesih čivkajo, da NEC-ov Earth Simulator ni več najhitrejši superračunalnik na svetu. Za las ga je presegel IBM Blue Gene/L, kasneje pa z rekordnimi 51,9 teraflopi še Silicon Graphics s Columbijo.

Le par dni pred ponovno objavo seznama najhitrejših superračunalnikov TOP500 pa je IBM pohitril Blue Gene/L, ki naj bi presegel neverjetnih 70 teraflopov. Poročajo mnogi.

Kje je meja?