Slashdot - V okrožju Montgomery v ameriškem Teksasu so se problema vožnje pod vplivom alkohola lotili na moderen način. Med božičem in novim letom, ko je število teh prekrškov tradicionalno največje, bodo imena vseh kršiteljev objavili na Twitterju. Warren Diepraam, idejni oče projekta, pravi, da ne gre za čudežno zdravilo, bo pa mogoče odvrnilo kakšnega pivca od vožnje. Isto metodo bodo uporabili tudi ob drugi rizičnih terminih, denimo na dan neodvisnosti in spominski dan. Podatki o vinjenih voznikih so v ZDA že sedaj javni, tako da ni redko, da lokalni časniki objavijo sezname vinjenih voznikov, nad čemer se mnogi mrščijo. Sedaj se sprašujejo, ali ne gre vse skupaj predaleč, saj so obtoženi še vedno nedolžni, dokler se jim krivda ne dokaže na sodišču.

TG Daily - Nemški znanstveniki z Instituta Max Planck za nevrobiologijo poročajo, da so razvili "simulator letenja za muhe". Z njim bodo poskušali razumeti, kako lahko živali s tako majhnimi možgani, kot jih imajo muhe, izvajajo zapletene letalske manevre pri veliki hitrosti z dobro natančnostjo. Insekt tako z majhnim povodcem držijo pri miru, nato pa jim predvajajo različne vzorce, gibanja in senzorične simulacije, hkrati pa z elektrodami...

Slo-Tech - V torek 9. maja vas ob 19:00 vabimo v Kiberpipo na predavanje Andreja Vernekarja z naslovom Lokalizacija proste programske opreme s KBablom.

Precejšen del proste programske opreme pri lokalizaciji uporablja orodje GNU GetText oziroma format PO, pri čemer se poraja vprašanje, kako medsebojno povezati vse te vire in jih uporabiti v različnih projektih. Še posebej veliko zbirko prevodov ima projekt KDE, ki ponuja tudi orodje za delo z obsežnimi zbirkami katalogov sporočil - KBabel.

Predstavljeno bo delo z KBablom, od osnov prevajanja, do naprednejših zmožnosti, kot je uvoz katalogov iz drugih projektov (GNOME, OpenOffice). Tako lahko s pomočjo KBablove zbirke pohitrimo prevajanje in poskrbimo za večjo usklajenost prevodov.

Andrej Vernekar je vodja slovenske lokalizacije namizja KDE.

HardOCP - Moram reči, da me kar malce preseneča, da nam modifikatorji dnevno servirajo bolj ali manj predrugačena kvadrasta ali kockasta ohišja, medtem ko ohišja v obliki drugih teles niso ravno pogosta. Zato sem si s toliko večjim užitkom ogledal projekt, ki se imenuje Pyramac. Avtor projekta pravi, da so ga navdušile egipčanske piramide, zato se je odločil, da za svojega Maca naredi ohišje v obliki piramide. Stran je še v izdelavi, zato bo treba na nekatere podatke še počakati, na voljo pa so že slike samega ohišja in njegovega prototipa. Gotovo se take modofikacije ne bi sramoval prav nihče, kajne?

The inquirer - Za AMD sem bil že kar malo v skrbeh, saj se mi je vse bolj zdelo, da so inženirji popolnoma zaspali na lovoriki, saj od predstavitve 1 GHz Morgana nismo ugledali nobenih novih procesorjev, Palomine pa lahko še vedno bolj ali manj občudujemo na raznih velikih "hardware" straneh, kjer imajo vsaj po mojem kar precej dobre stike z AMD-jem. No, ko sem si prebral novico na The Inquirerju se počutim malce bolj pomirjenega, saj vidim, da AMD-jevi inženirji ne spijo, ampak pridno delajo na različnih projektih.
Kot lahko razberemo iz novice, se AMD pospešeno pripravlja na 0.13 mikronsko tehnologijo. Tako bo AMD začel že v četrti četrtini proizvajati 0.13 mikronske vaferje, prvi procesorji, ki bodo izdelani na podlagi te tehnologije pa bodo Duroni, ki jih bomo videli v prvi polovici naslednjega leta. AMD navaja, da bo celotna tovarna v Dresdenu do konca leta 2002 že dokončno prilagojena izdelovanju procesorjev v 0.13 mikronski tehnologiji in izdelovala od 50 do 60 milijonov procesorjev na...

LinuxDevices - Gotovo vas večina še nikoli ni slišala za Nanozillo. Priznam, da tudi jaz nisem vedel za ta projkt vse do danes, ko sem si prebral to novico o preimenovanju Nanozille v Nxzillo. Že ime pove, da ima Nanozilla oz. Nxzilla neko povezavo z zelo znanim projektom Mozillo. Če ste tako sklepali, potem niste veliko zgrešili. Nxzilla je del družine open source programov, ki so v sorodu z Mozillo, za uporabo v internetnih, mobilnih in še kakih drugih napravah. Seveda pa Nxzilla ni projekt, ki bi bil usmerjen v samo en cilj. V okviru Nxzille programerji (tako kot pri Linuxu) delajo na različnih projektih. Kratke opise teh projektov prav tako najdete na isti strani.