Slo-Tech - Raziskovalci z ameriškega Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST) ter Univerze v Koloradu so pripravili novo atomsko uro, ki ima pogrešek 1 sekunde na 15 milijard let (z drugimi besedami, relativna napaka frekvence je 2 10^-18), s čimer so dosedanji rekord presegli za trikrat. Stroncijeva atomska ura je tako natančna, da je z njo mogoče zaznati spremembo višine za nekaj centimetrov. O odkritju poročajo v zadnji številki Nature Communications.

Medtem uradno priznana definicija sekunde ostaja 9.192.631.770 nihljajev cezija-131, a se utegne to spremeniti. Definicije osnovnih enot so se v preteklosti že spreminjale, nekatere pa so prav sedaj v fazi posodobitve (npr. definicija kilograma, kjer se je res treba znebiti arhaičnega...

Slo-Tech - Znanstveniki so razvili atomsko uro, ki jo lahko zavoljo svoje majhnosti vgradimo v vsako elektronsko napravo. V Sandia National Laboratories so namreč izdelali atomsko uro v velikosti škatlice za vžigalice, ki porabi 100 mW energije in jo poganjata dve klasični AA-bateriji. Tolikšno miniaturizacijo so dosegli z uporabo trdninskega laserja, ki osvetljuje posodo s paro neradioaktivnega cezija. Atomi cezija nato nihajo z značilno frekvenco, fotodioda pa šteje nihaje in po 4.596.315.885 nihajih je potekla ena sekunda. Cena: 1500 dolarjev. Starejše atomske ure so približno 100-krat večje in požrešnejše, saj uporabljajo rubidijevo svetilko.

Prenosne atomske ure bodo uporabne za vgradnjo v elektronske naprave, kjer je nujno potrebna točna usklajenost. Doslej so...

Slashdot - Ameriški Nacionalni institut za standarde in tehnologijo (NIST) je predstavil novo atomsko uro, ki se ponaša z naslovom najbolj točne ure na svetu. Srce ure predstavlja en sam aluminijev atom, ki je ujet v kovinski cilinder. Nova ura zgreši eno sekundo v 3,7 milijarde let, kar je dvakrat bolje od dosedanjega rekorda ure, ki je bazirala na...

engadget - Nenatančnost obstoječih, cezijevih atomskih ur, ki znaša že manj kot eno nanosekundo (oz. manj kot eno milijardinko sekunde) na dan, je očitno še vedno preveč nenatančno za nekatere znanstvenike. Zato so se na univerzi v Coloradu odločili to popraviti. Podobno kot pri cezijevih atomskih urah, tudi tokrat merijo nihaje atomov, le da so ti tokrat stroncijevi, držijo pa jih v laserskem žarku, ki jih ohladi na -273° C, oz. zelo blizu absolutne ničle. Tako podhlajeni atomi pri nihanju očitno dajo manjšo mersko napako frekvence, v praksi pa to nanese na zaostanek oz. prehitevanje za eno sekundo vsakih 300 milijonov let. Seveda pa znanstvenikom tudi to ni dovolj in že sanjajo o popolnoma točni uri.

Vseeno pa bomo nekateri še vedno kronično zamujali.

Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...

Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...

Slo-Tech - Profesor Gill s svojo ekipo v Britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL) obljublja revolucijo pri natančnem merjenju časa. Z nanovo razvito tehniko so dosegli trikrat natančnejše merjenje časa od trenutno najnatančnejših atomskih ur, tehnologijo pa obeta izboljšanje vsaj za faktor tisoč.

Leta 1955 so v tem istem laboratoriju razvili atomsko uro, ki deluje na osnovi absorpcije mikrovalov v cezijevih atomih. Takrat revolucionarna tehnika je omogočila...

University of Wisconsin - Sodeč po članku na winsconsenski univerzi, so tamkajšnji znanstveniki razvili metodo uporabe atomarnega silicija kot medija za shranjevanje podatkov. Predstavljajte si vafer (s katerim se tudi proizvaja procesorje), na katerega z zapletenim postopkom nanesejo tanko plast zlata. S tem procesom postane vafer dosti bolj trden. Na to zlato nato s podobnim postopkom nanesejo še plast silicija, katerega lahko potem dobesedno razporedijo v logične vrste ter stolpce. Poenostavljeno rečeno je vse, kar še potrebujemo, naprava za odstranjevanje ter dodajanje atomov v mrežo, saj prisoten atom pomeni logično enko, odsoten atom pa logično ničlo. Zadeva je sicer dvodimenzinalna ter odstopa od fizikalno najgostejšega zapisa na atomski ravni (trodimenzionalni set popolnoma zloženih ter prosto odstranljivih atomov), a vseeno - zadeva je revolucionarna. A kot vse revolucije, tudi ta potrebuje čas. Desetletja do praktične uporabe. Klik!

...

Slashdot - Če kolikor toliko spremljate dogodke po svetu, najverjetneje niste mogli zgrešiti novice o pred časom postavljenem računalniku ASCII White, ki ga je postavil IBM in je v osnovi namenjen proučevanju eksplozij jedrskih bomb. Pred kratkim je bil ASCII White kar dodobra zaposlen, saj je z vso silo poganjal simulacije jedrskih eksplozij. Kot zanimivost naj navedem, da je vsaka simulacija zahtevala 6.6 milijona ur procesorskega časa, za kar bi povprečno zmogljiv domač računalnik potreboval kar 1000 let, vsak eksperiment pa je vseboval še 35-krat toliko podatkov kot jih je na voljo v Library of Congress.
Ker smo že pri ASCII White, bi bilo pametno povedati, da je njegova trenutno zmogljivost 12 teraflopsov, v zgodnjem začetku prihodnjega leta pa naj bi se njegova zmogljivost povečala na 30 teraflopsov.