CNet - Cisco je lani napovedal prevzem norveškega podjetja Tandberg, a se je kasneje prevzem ustavil, ker švedska borznoposredniška družba SEB Enskilda, ki je četrtinski lastnik podjetja, ni bila zadovoljna s ponujeno ceno. Cisco je popustil in ceno s treh milijard zvišal na 3,41 milijarde dolarjev, kar je prepričalo tudi Švede. Včeraj je tako Cisco objavil, da je prevzem podjetja končan.

Za 3,3 milijarde dolarjev so postali 91,1-odstotni lastnik podjetja Tandberg, kar je dovolj, da izvedejo iztis še preostalih delničarjev. Do decembra je namreč Cisco pridobil 89 odstotkov delnic, meja za prisilni iztis malih delničarjev pa je tako kot pri nas 90 odstotkov. Medtem ko je Cisco lovil manjkajoči odstotek, sta ameriško pravosodno ministrstvo in Evropska Unija potrdili, da prevzem ne krni konkurence. Letos naj bi prevzem Ciscu prinesel nekaj izgube, že drugo leto pa bo dobičkonosen.

Podjetje Tanberg se ukvarja s področjem video konferenc, telekonferenc in telekomunikacij, kamor meri tudi...

Bloomberg - Pretekli mesec smo poročali, da se Cisco pripravlja na trimilijardni prevzem podjetja Tandberg. Kot kaže, se to morda ne bo zgodilo, saj nad idejo niso najbolj navdušeni delničarji norveškega podjetja. Ponudbo je namreč zavrnila švedska borznoposredniška družba SEB Enskilda, ki je četrtinski lastnik podjetja, ker je cena po njihovem mnenju prenizka (Cisco je ponudil 38-odstotno premijo glede na tržno ceno na dan predstavitve ponudbe). Po njihovem mnenju bo Tandberg posloval bolje kot samostojna družba, so si pa ob ustreznem finančnem nadomestilu (3,1 do 3,7 milijarde dolarjev) pripravljeni premisliti. Viri tako trdijo, da bo Cisco odkorakal stran, če ne bo vsaj 90 odstotkov delničarjev za prevzem. Tandberg je v zadnjem četrtletju pridelal 50 milijonov dolarjev dobička ob štirikrat večjem prometu.

CNet - Cisco se je v zadnjem času resno lotil porecesijskih nakupov. Pred tednom dni so objavili nakano, da bi prevzeli norveški Tandberg, danes pa se je njihovem krožniku znašel Starent. Podjetje iz Tewksburyja v Massachusettsu je specialist za mobilni svet, saj prodajajo predvsem izdelke, ki pomagajo operaterjem vzpostaviti infrastrukturo in dostop do omrežij 2.5G, 3G in 4G, tako da lahko uporabniki na svojih prenosnih napravah gledajo najnovejše večpredstavnostne vsebine. Cisco bo tako združil svoje znanje na področju videa in IP z mobilno infrastrukturo podjetja Starent, s čimer bodo lahko ponudili celo paleto izdelkov za omrežja 3G in 4G.

Prevzem naj bi bil končan v prvi polovici prihodnjega leta, za podjetje pa bo Cisco plačal 2,9 milijarde dolarjev v gotovini, kar pomeni 35 dolarjev na delnico. Nič čudnega, da je njihov tečaj včeraj poletel za 17 odstotkov in kot pribit vztraja tik pod 35 dolarji.

CNet - Intel je napovedal, da bo investiral 12 milijonov dolarjev v raziskovalni center za grafiko, ki ga bodo v sodelovanju z Univerzo Saarland odprli v Saarbrücknu v Posarju. V Intel Visual Computing Institute, kot se bo imenoval, bodo raziskovali napredno grafiko in tehnike za vizualno računalništvo (visual computing). Petletna investicija bo Intelov navečji zalogaj v sodelovanju s katero koli evropsko univerzo, so še dejali. Posvetili se bodo predvsem delu na Intelovem razvojnem programu Terascale, ki se ukvarja predvsem z razvojem paralelnega računanja in večjedrnostjo. V laboratorijih se bodo ukvarjali tako z bazičnimi kot aplikativnimi raziskavami, do konca leta pa bodo zaposlovali kakšnih 12 raziskovalcev z različnih inštitutov. Omenimo, da Intel z dotično univerzo že sodeluje, tako da gre zgolj za poglobitev sodelovanja.

bit-tech.net - Prehod na 32 nm bo očitno prvi začel Intel, ki naj bi to naredil že letošnjo jesen z jedrom Westmere. Zato pa IBMova tehnološka aliansa (poleg IBMa so v njej še Samsung, Globalfoundries oz. bivši AMD, itd.) cilja na prehod na 28 nm, še preden bo Intel pomanjšal svoje 32 nm čipe. Standardi nove tehnologije so že postavljeni, zdaj pa je potreben le še razvoj. Pomanjšan proces bo uporabljal že znane, High-K metal tranzistorje, ki obljubljajo, kot vedno, več zmogljivosti in manjšo porabo. V primerjavi s 45 nm procesorjem naj bi 28 nanometraš porabil do 20 % manj energije, a obenem dodal 40 % zmogljivosti. Pomanjšanje seveda pomeni tdui manjše velikosti samih čipov, tako bo ena SRAM celica merila 0,12 mikrona, celica v 32 nm proizvodnem procesu pa meri 0,15 mikrona.

Prvi prodajni primerki naj bi bili na voljo v drugi polovici leta 2010, redna prodaja naj bi stekla v leto kasneje, še letos pa bo proces na voljo proizvajalcem za testiranje. Glavni cilj novega procesa je zaradi majhne...

TG Daily - Intel je objavil svoje poslovne rezultate za letošnje prvo četrtletje, ki so se izkazali za presenetljivo solidne. Njihovi dohodki so znašali 7,1 milijarde dolarjev, pri čemer so napaberkovali 647 milijonov dolarjev dobička. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem so dohodki za četrtino, dobiček pa celo za 55 odstotkov manjši. Kljub temu to ni razlog pretirano skrb, saj se je dobiček v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani povečal za 176 odstotkov kljub 14 odstotkom nižjim dohodkom.

Intelov izvršni direktor je optimistično izjavil, da verjame, da so številke že dosegle svoje najnižje ravni, ter da se industrija počasi pobira in vrača v ustaljene sezonske tirnice. Dodal je, da se je Intel dobro prilagodil gospodarski klimi, zaradi se ni bati ničesar. Investitorji niso tako prepričani, saj so delnice podjetja včeraj izgubile približno štiri odstotke.

Heise - Kot poroča Heise, je Intel po četrt stoletja izgubil drugo mesto v ameriški Silicijevi dolini na seznamu najpomembnejših 150 podjetij SV150. Prehitel ga je Cisco, ki je imel lani za 39,6 milijard dolarjev prometa, medtem ko je Intel zabeležil le 37,6 milijarde. Tik za petami mu je Apple s 33 milijardimi, medtem ko še vedno premočno vodi Hewlett-Packard s skoraj 120 milijardami. Na seznamu podjetij po dobičku je z osmimi milijardami prav tako prvi HP pred Ciscom, medtem ko se je na tretje mesto prebil Oracle, Intel pa je četrti.

The inquirer - Danski časnik (v angleškem prevodu z Googlom) poroča, da naj bi bil Intel osumljen hude utaje davkov na Danskem. Šlo naj bi za 2,5 milijarde danskih kron (335 milijonov evrov), ki so jih poskusili utajiti s prodajo izdelkov pod ceno podjetjem v svoji lasti (transferne cene). Danska zakonodaja namreč predpisuje zniževanje davčne osnove za prodaje povezanim podjetjem v tujini, če so te izvedene z izgubo (kar ni težko storiti, če sta kupec in prodajalc iz istega gnezda). Da pa bi preprečili tovrstne malverzacije, zahtevajo, da so cene notranjih prodaj na njihovem ozemlju realne.

Intel je leta 2000 prevzel dansko podjetje Giga za 9,4 milijarde kron, v kasnejših letih pa nanj pridno prepisoval različne patente in pravice za 1,9 milijarde kron, kar je po mnenju danskih oblasti mnogo pod tržno ceno. Sedaj so Intelu pripisali dodatnih osem milijard kron dohodkov, za kar zahtevajo 3,6 milijard kron (zapadli davki, kazen in zakonite zamudne obresti). Klik!

CNet - Intelov šef Paul Otellini je včeraj napovedal, da kani Intel investirati sedem milijard dolarjev v proizvodne kapacitete v ZDA. V napovedi je poudaril, da v prihodnosti ne gre ničesar jemati za samoumevno - niti služb, svetovnega primata ZDA ali življenjskega standarda. Da bi še naprej ostali vodilna gospodarska sila, bi morala intenzivno investirati tako privatni sektor kot država, in Intel je svoj del opravil. V prihodnjih dveh letih bo v tovarne v Novi Mehiki, Arizoni in Oregonu načrpal sedem milijard, s čimer bo podprl 7000 visoko plačanih delovnih mest in na tisoče pogodbenih tehnikov in gradbincev.

Pri tem je zaigral tudi na noto ameriškega nacionalnega ponosa, ko je patriotsko dejal, da investcije v domače gospodarstvo niso le pravilna odločitev, ampak tudi edina smiselna, če želijo obdržati primat v svetu, k čemur je pozval tudi ostala podjetja. Slab občutek žal dajejo poročila o zapiranju Intelovih tovarn po svetu, zaradi česar se zdi, da vsaj nekatera podjetja v ZDA že...

Slashdot - Intel se je spričo težkih razmer na svetovnih trgih odločil - pravijo sicer začasno, čeprav bo do prestrukturiranja zagotovo prišlo - zapreti pet starejših obratov. Prizadete tovarne so dve v Penangu v Maleziji, ena na Filipinih, Fab 20 v Oregonu in D2 v Kaliforniji, obe ZDA. Skupno je neposredno s temi obrati povezanih med 5000 in 6000 ljudi, a Intel obljublja, da vseh ne bo poslal na cesto. Vsaj nekaterim bodo ponudili delo v drugih tovarnah. Gre za starejše proizvodne postopke, medtem ko naj novih linij za 45- in 32-nanometrsko proizvodnjo ne bi spreminjali.

Nekoliko sivih las ima tudi Microsoftova uprava, saj so se pričakovanja o odpuščanjih tekom tega meseca izkazala za točna. Rez ne bo tako izrazit, kot se je pisalo, a še vedno bo odveč 5000 zaposlenih (približno pet odstotkov vseh zaposlenih), kar bo prvo večje odpuščanje v Microsoftu od ustanovitve, če izvzamemo krčenje osebja v prevzetih podjetjih. Prvih 1400 so že odpustili, ostali pa naj bi sledili v naslednjih 18...

BBC - Zadnje četrtletje preteklega leta si bo Intel zapomnil po velikem padcu dobička na letni ravni, saj je znašal le 234 milijonov dolarjev, kar je 90 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2007. Glavno krivdo za tolikšen upad na letni ravni nosijo 23-odstotkov manjši prihodki (8,2 milijarde dolarjev), ki bodo v prvem četrtletju letos previdoma še manjši (7 milijard). "Zasluge" pa lahko pripišemo tudi priljubljenosti majhnih prenosnikov (netbooks), ki uporabljajo manj donosno čipovje od tistega v običajnih računalnikih.



Še vedno govorimo o dobičku, ne izgubi.

The inquirer - Hewlett Packard je že na tapeti, imena še 30 podjetij, proizvajalcev in uvoznikov "orodij za množično kršenje avtorskega prava", torej CDRW pečk, pa se lahko zdaj zdaj znajde na sodiščih. Nemško podjetje Gema, tožnik, namerava od vsakega (tudi v preteklosti) prodanega pekača kot kazen / prispevek za avtorske pravice / Havaje zahtevati celih 10 evrov. Klikot!

Ja, komaj čakam, da mi iz moje omiljene štacune pošljejo račun za dodatnih 10 evrov, plus DDV, seveda :-)